22. april je svetovni dan Zemlje. Praznuje se na pobudo civilnih družb po vsem svetu. Slogan letošnjega svetovnega dneva Zemlje je: »Mobilizirajmo Zemljo«. Ta misel naj pove, da Zemlja ne bo čakala. Zdi se namreč, da so bila okoljska vprašanja zaradi globalne ekonomske krize postavljena na stranski tir, posledice čezmernega obremenjevanja okolja pa so čedalje hujše in številnejše.

 

Industrijska revolucija je pospešila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Z rastjo proizvodnje in z naraščanjem porabe energije se je povečevalo tudi onesnaževanje zraka, vode in tal. Kljub neprestanemu okoljskemu ozaveščanju in upadanju proizvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je industrija še vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja.

 

Evropska komisija je predlagala državam članicam EU štiri oblike aktivnosti, s katerimi bi v okviru skupnega evropskega trga poleg gospodarskega razvoja države pomagale hitreje doseči okoljevarstvene cilje. To so: uvedba direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC), sklepanje okoljevarstvenih dogovorov, uvedba sistemov za ravnanje z okoljem (EMS) in označevanje okolju prijaznih izdelkov.

 

Vlaganja v varstvo okolja v industriji so po letu 2007 upadala

Industrija v Sloveniji (tj. rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z električno energijo in plinom; dejavnost oskrba s paro in vročo vodo je izvzeta) je v letu 2010 vložila skoraj 91 milijonov EUR v aktivnosti na področju varstva okolja ali približno 6 % od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva. V zadnjih dveh opazovanih letih je industrija te investicije zmanjšala: v letu 2010 je investirala v varstvo okolja 39 % manj sredstev kot leta 2007, ko so investicije za varstvo okolja v industriji dosegle najvišjo vrednost.

Največ odpadne vode v predelovalnih dejavnostih

V Sloveniji je bilo v letu 2010 za preskrbo z vodo v industriji po oceni načrpane okoli 901 milijon m³ vode; v tem podatku ni upoštevana voda, ki se v energetiki uporablja za pogon turbin. 93 % te vode je bilo namenjenih za preskrbo v dejavnosti oskrba z električno energijo; v tej dejavnosti se velike količine vode uporabljajo v hladilnih sistemih, nato pa se vračajo v okolje.

 

Poraba vode posledično pomeni nastanek odpadne vode. V Sloveniji je v letu 2010 nastalo v industriji skoraj 15 milijonov m³ odpadne vode, od tega 86 % v predelovalnih dejavnostih, 10 % v rudarstvu, 4 % pa v dejavnosti oskrba z električno energijo. V letu 2010 je v industriji nastalo za 16 % manj odpadne vode kot v letu 2009; podoben trend se je kazal tudi v letih 2009 in 2008.

 

Po podatkih EEA se v EU-27 44 % načrpane vode uporabi za proizvodnjo energije (večji del te vode se uporabi za hlajenje), 24 % za kmetijstvo, 21 % za javno oskrbo z vodo in 11 % za industrijo. Vendar pa te številke prikrivajo precejšnje razlike v porabi vode po različnih dejavnostih in v različnih regijah v državah članicah EU. Nemčija in Francija porabita več kot 40 % vse vode, ki se v EU-27 načrpa za porabo v predelovalnih dejavnostih.

 

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem narašča

Kazalnik okoljske naravnanosti industrije ter drugih dejavnosti gospodarstva je tudi uvajanje t. i. sistemov za ravnanje z okoljem (standard 14001, shema EMAS, okoljski znak oz. okoljska marjetica). Prednost uvedbe teh sistemov ni le v tem, da se s tem zadosti okoljski zakonodaji in da se znižajo stroški, temveč da se poveča tudi konkurenčnost pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij.

 

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v Sloveniji v letu 2009 registriranih 191 podjetij s spričevalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, povprečje EU-27 pa je bilo 162 organizacij na milijon prebivalcev. Največ po standardu ISO 14001 registriranih podjetij na milijon prebivalcev sta imeli Švedska (449) in Češka republika (446).

 

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v shemo EMAS, je v primerjavi z ISO 14001 skromnejše. V Sloveniji so bila do leta 2011 (vključno) podeljena tri spričevala EMAS. V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2011 v povprečju vključenih 9 organizacij z enim ali več spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Največje število organizacij, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je bilo v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nemčiji (17) in na Danskem (17).

 

Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU-27. Leta 2011 je bilo v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, največ v Italiji (6,2 na milijon prebivalcev) in v Franciji (3,9 na milijon prebivalcev). 

 

Avtor: Tanja Vidic (SURS)