Zvenele so narodne in umetne pesmi iz slovenske zakladnice: Fantič je oral njivo in naznanil, da je v deželo prišla pomlad, na Paši je piskala pišalka in Paver je hrahovco posejal, potem pa smo šli še Nmau čriez jizaro in zapeli avtorsko skladbo naše Emilije Očetu, nismo pozabili Matere, zasijali so Gozdovi v mesečini in zahvala za Jesenske sadove.
Vedno medse povabimo goste, letos smo z veseljem pozdravili Sestre Jakob z Dobrne, ki ohranjajo ljudske pesmi oz. narodno blago.
V drugem delu koncerta smo vključili skladatelje Ipavce, potem je Cvetela roža na poljani, kjer sta Peter Krajnc in Amadej Šopar čustveno vnesla solistični vložek, sledilo je Slovo in še ena igriva: Bedak je vsak, ki kaj verjame. Tudi po Krasu smo se sprehodili (solist Amadej Šopar), potem smo zapeli in zaželeli še marsikaj lepega, dokler se niso oglasile Žabe.
Koncert je bil praznik za naš sestav, za Moški pevski zbor KUD France Prešeren, ki šteje 36 pevcev in zborovodkinjo Emilijo Kladnik Sorčan. Ta zna in uspe združiti množico različnih karakterjev in nam »vliva pevsko umetnost in znanje v glave«, z nami pa vztraja že polnih 20 let. Njej pripada posebna zahvala in želja, da ostane z nami še naprej.
Zahvala je namenjena tudi vsem pevcem, ki svojega talenta ne skrivajo, ampak ga uporabljajo in s tem soustvarjajo celotno pevsko sezono. Zahvaljujem se še posebej Marjanu Žlausu, Marjanu Adamiču, Benu Podergajsu in Rafaelu Brancetu.
Hvala vsem pokroviteljem, donatorjem, ki nam finančno ali kako drugače pomagate, hvala osnovni šoli, občini, krajevni skupnosti, Tomažu Marčiču, Simonu Jagru, Petri Pehar Žgajner, Mirku Krašovcu, Katji Žvikart, ki je lepo povezala našo pesem v spremnem besedilu, Matjažu Kovaču in tehnični ekipi, predstavnikom prijateljskih zborov, ki so bili na koncertu in nam na koncu čestitali z željami po dobrem delu tudi vnaprej. Gospod Peter Selčan je v imenu JSKL podelil Gallusove značke, ki so jih letos prejeli za svoje delo v zboru Dušan Brance – bronasto, Dušan Bojanovič – bronasto, Oskar Šuligoj – zlato, Franci Bogovič – zlato in posebej zasluženo za vsa leta pevskega delovanja Beno Podergajs – častno značko, ki se prejme za več kot 30 let organiziranega prepevanja. Vsem prejemnikom iskrene čestitke.
Veseli me zavest, da smo s pesmijo prisotni doma v Vojniku, na raznih revijah in nastopih zunaj meja občine. Dejstvo je, da srečanja bogatijo, zato smo bili s poslušalci, da smo za trenutek ustavili vsakodnevne skrbi in delo, se nasmehnili in prepustili mislim, da brez ljubezni ni življenja, tako kot ga ni brez sonca. Ljubezen je sonce našega življenja. Prav zaradi nje je nastalo ogromno lepih pesmi, ki jih bomo z veseljem vadili in prepevali tudi v prihodnje, vse do 80-letnice in še naprej.
Franci Korošec, predsednik zbora
Foto: Jure Vovk