Iz Japonske na Nizozemsko in od tu naprej

Philipp von Siebold je bil nizozemski kirurg, sodobnik našega Franceta Prešerna. Na Japonsko je pripotoval v času, ko je bila ta država pred zahodnim svetom praktično izolirana. Zaradi izrednega znanja je med Japonci pridobil številne prijatelje. Ti so mu prinašali rastline, ki so jih v tistih časih evropski vrtnarji še posebej cenili. Med njimi tudi japonski dresnik, ki ga je domov prinesel leta 1823. Tako se je iz Nizozemske začela njegova pot po Evropi. Najprej je bil zaželena okrasna rastlina, kasneje hvaležna rastlina za ozelenjevanje kupov jalovine okrog rudnikov.

Iz vrtov in nasadov je japonski dresnik sredi 19. stoletja pobegnil v naravo. Nagla širitev japonskega dresnika v naravi je v Veliki Britaniji začela skrb vzbujati konec 70. let prejšnjega stoletja, kmalu za tem so njegovo razširjanje prepovedali z zakonom. Velika Britanija je ena redkih držav z zelo ostrimi zahtevami glede japonskega dresnika.

Nekaj presežnikov

-        0,7 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama korenike, to je 1 cm dolg košček;

-        20 let: korenike lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato znova poženejo;

-        2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra visoko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino 4 metre;

-        5 m: če zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, odložimo na komunalno odlagališče, bi ga morali prekriti s 5 metrov debelo plastjo nasutja;

-        7 m: kar 7 metrov globoko je potrebno odkopati plast zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo;

-        5-7 cm – japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centimetrih;

-        15 cm/dan – na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 centimetrov;

-        238/m2 – pod enim kvadratnim metrom lahko korenike japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov.

Kako ga raznašamo po Sloveniji?

Japonski dresnik v Slovenijo ni zašel kar sam, po naravni poti, temveč smo ga prinesli ljudje. V Sloveniji so ga prvič zabeležili pred sto leti v okolici Celja, poroča botanik dr. Nejc Jogan. Tudi širi se z našo izdatno pomočjo. Pred 30 leti so japonski dresnik opažali zlasti v vzhodnem delu Ljubljane ter blizu Naklega in Celja. Danes se je z njim spopadajo že od Trente pa vse do Prekmurja. Le ob Obali se še ne pojavlja.

Zakaj smo za širitev krivi predvsem ljudje? Ker mu ustvarjamo rastišča in ker prenašamo delčke njegovih korenik. Nevede ga raznašamo zlasti z enega gradbišča na drugega, z nasipavanjem in drugimi zemeljskimi deli. Prenašamo ga v materialih, ki jih prevažamo in nasipavamo na novih lokacijah, in tudi z gradbeno mehanizacijo. Koščki korenike se namreč zataknejo na gume, še bolj pa na gosenice kamionov in gradbenih strojev.

Najpogosteje se bo razširil na zemljišča, kjer smo travno rušo oziroma naravno rastlinsko odejo odstranili. To so robovi ob cestah, začasna nasutja peska, opuščena gradbišča, parkirišča, degradirana zemljišča. Taka območja strokovnjaki imenujejo ruderalna. Japonski dresnik tu najde kaj malo konkurence drugih rastlin. Za njegovo hitro razrast je zaslužno tudi dejstvo, da nikomur ne tekne. Žuželke in drugi nevretenčarji, ki se hranijo z domorodnimi rastlinami, se japonskega dresnika ne lotijo. V njegovi izvorni domovini, na Japonskem, obstaja vrsta živali, ki se prehranjujejo z njegovimi posameznimi deli, pri nas jih ni.

Druga pogosta pot širjenja so reke in potoki, kjer voda odnaša odlomljena stebla ali podzemske dele. Ob toku navzdol tako nastajajo nova rastišča.

Ko se ukorenini na novi lokaciji, se s korenikami kaj kmalu začne širiti v svojo okolico.

Le navidez nežen

Strokovnjaki so japonski dresnik uvrstili med »sto najhujših«. To je svetovni seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zunaj svoje domovine povzročajo največ težav.

Kakšne težave povzroča rastlinam in živalim? Zaradi gostih sestojev tu ne rastejo druge rastline, zato se zmanjša tudi število rastlinojedih žuželk. Tako je tu tudi manj žab, plazilcev, ptic in sesalcev, skratka, raznovrstnost živega sveta močno upade. Japonski dresnik izloča tudi posebne kemijske snovi, ki zavirajo rast prvotne združbe obrečnih rastlin.

Ljudje imamo največ težav z japonskim dresnikom v naseljih in ob rekah in potokih.

Japonski dresnik na rastiščih ob vodi izpodrine vse druge rastline. Ko pozimi nadzemski deli odmrejo, tu ni drugih rastlin, ki bi vezale nabrežja in reka, zato bregove pospešeno ruši in odnaša. Dresnik povzroča tudi poškodbe na vodnogospodarskih objektih, saj korenike prizadenejo njihove temelje.

Na zelenicah in v parkih japonski dresnik raste mnogo hitreje od trave. Če naj imajo trate urejen videz, jih je zato treba kositi mnogo pogosteje. Tudi ob cestah in kolesarskih stezah je treba zelenice urejati bistveno pogosteje, saj do dva metra visoki dresnik nevarno zmanjšuje preglednost, zlasti v križiščih.

Čeprav je japonski dresnik navidez zelo nežna rastlina, imajo njegovi podzemski poganjki presenetljivo moč. Predrejo lahko 5 ali celo 7 centimetrov debel asfalt, povzročajo razpoke v betonskih tlakih, povzročajo poškodbe na podzemnih vodih.

Do živega mu ne pride niti ogenj

Eden od ključev uspeha japonskega dresnika je njegova korenika. Korenika ali rizom je podzemeljski del rastline. Z njim se rastlina lahko razmnožuje vegetativno, torej brez semen. Imajo jih tudi šmarnica, hmelj, ingver, bambus. Sem rastlina spravlja hranilne snovi, tu nastajajo tudi novi brsti. Če japonskemu dresniku odstranimo ali požgemo nadzemni del, s tem korenike nismo bistveno prizadeli. Tudi če podzemni del prekopljemo, velja enako – koreniko ne prizadenemo. Nasprotno, rastlina bo še bolj poganjala. Korenike so pogosto dolge 6 metrov, v eni sezoni se v vodoravno smer podaljšajo tudi za po en meter. Čeprav jih zasujemo z 2 metra debelo plastjo zemlje, bodo ostale žive.

Kako se ga lotiti? Predstavljamo nekaj metod. Žal se nobena od njih ni izkazala kot hitra in popolnoma učinkovita, z izjemo dveh, ki sta tudi najdražji.

Osnovno pravilo naj seveda bo: bolje preprečiti, kot zdraviti. Preventiva torej. Zato prvič, zemljišča, kjer smo travno rušo odstrli, nemudoma zopet zasadimo z domorodnimi rastlinami. In drugič, pazimo, da zemlje ali peska z območij, kjer dresnik že raste, ne raznašajmo naokrog. Komunalna in gradbena podjetja tudi v Sloveniji se že soočajo z lastniki vrtov, ki jim na svojo zemljo dovolijo le, če so gradbeno mehanizacijo prej dobro očistili in oprali.

Mehansko odstranjevanje. Učinkovito je lahko zlasti na popolnoma novem rastišču, kjer opazimo le posamezne rastline. Kositi ali puliti ga je treba redno, to pomeni na 2 do 3 tedne in več let, dokler se korenike ne izčrpajo. Začeti moramo na začetku maja ali še prej, da preprečimo prenos hranilnih snovi iz zelenega dela rastline v korenike. Bolj kot košnjo priporočajo ti. »mlatenje«. Če se odločimo za puljenje, se ga lotimo, ko poganjki dosežejo višino 30 cm.

Korenike lahko izkopavamo. Pri tem je potrebna velika natančnost, saj lahko – kot smo omenili – že iz enega centimetra spregledane korenike požene nova rastlina. Če koreniko zgolj razbijemo na več delcev, bomo rast japonskega dresnika s tem le pospešili. Če se odločimo za izkopavanje, to pomeni kopanje do 3 metrov globine in do 7 metrov stran od nadzemskega dela rastline, saj korenike lahko segajo tako daleč stran od stebla.

Ostanke moramo nato naložiti na tlakovano površino ali na folijo, da se posušijo, a pazimo, da jih veter ali voda ne raznaša. Če stebla pustimo ležati kar na tleh, se namreč lahko ponovno ukorenini. Ko se ostanki popolnoma posušijo in postanejo rjave barve, te nevarnosti ni več. Če krajevni predpisi to dovoljujejo, lahko suhe ostanke nato sežgemo. Nikakor pa stebel ali korenik ne kompostirajmo ali odmetavajmo v vrtni odpad.

Zasaditev. Na obrežjih potokov in rek je precej učinkovit način košnja in nato zasaditev z vrbo ali z zelišči.

Paša. Poganjke jedo govedo, osli, konji, koze in ovce. Ker najmanj poškodujejo travno rušo brežin, so ovce najprimernejše. Konec zime moramo odstraniti vse ostanke stebel, saj so ostri kot nož in lahko živino poškodujejo. S pašo začnimo, preden poganjki dosežejo višino 30 cm.

Herbicidi. V Sloveniji herbicidov na zelenicah, ob potokih in rekah ne smemo uporabljati. Tudi drugje, kjer so herbicidi dovoljeni, ima lahko njihovo škropljenje negativen učinek na okolje in se jih raje izogibajmo. Herbicid glifosat nanašamo neposredno na stebla – dresnik odrežimo ali pokosimo približno 5 centimetrov od tal in nato na stebla nanesemo herbicid. Enkraten nanos herbicida običajno ne zadošča, uporabljati ga je treba vsaj 3 zaporedna leta. Najbolj učinkovita metoda naj bi bila vbrizganje herbicida v stebla, koncentracija naj bo 1:1. Zadoščal naj bi vnos v stebla za eno leto.  Pri uporabi herbicida je potrebna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, posebno pozornost je treba nameniti zaščiti ptic, sesalcev, vodnih organizmov in neciljnih rastlin. Strokovnjaki ocenjujejo, da je najuspešnejša kombinacija mehanskega odstranjevanja in herbicida. V Veliki Britaniji so stroške uporabe herbicida ocenili na 24 EUR/m2.

Zastiranje. Japonski dresnik ima rad sončne lege. Kot ena od metod, ki so jo tudi v Sloveniji že uporabili na manjših površinah, je prekrivanje s črno folijo za vsaj eno leto. Folijo je treba obtežiti, da je poganjki ne dvignejo. Strokovnjaki iz Nemčije ocenjujejo, da ta metoda nima večjega uspeha.

Požiganje. Požiganje ni nič učinkovitejše od košnje, razlika je v tem, da pepel dodatno gnoji zemljo.

Zapora. Kadar je gradbena parcela dovolj velika, v Veliki Britaniji kot eno od metod priporočajo tudi izkop več  metrov globoke jame, ki jo nato obložijo s posebno folijo oz. membrano, ki je korenike ne morejo predreti. Vanjo prenesejo zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, jo tudi povrhu prekrijejo s folijo in stike zavarijo, nato pa nasujejo s peskom in humusom ter ozelenijo. Takega zemljišča nato ne smemo prekopati še 20 let, kolikor lahko korenike preživijo pod zemljo.

Drug način zapore na gradbiščih, na primer na opuščenih industrijskih območjih, je navpična zapora, ko rastišče dresnika obdajo z globokim jarkom in vanj navpično postavijo folijo, ki temelje in podzemske priključke nove stavbe zaščiti pred vdorom korenik. S folijo, ki preprečuje rast korenik, zaščitijo tudi temelje stavbe ali jo položijo pod tlakovane površine.

Odvoz na odlagališče. Strokovnjaki opozarjajo, da je to zelo drag način. Zemljo s korenikami je namreč potrebno na odlagališču pravilno odstraniti. Zasuti ga je treba z vsaj 5 metrov visokim nanosom materiala, kar stroške zelo poviša. Pri prevozu na odlagališče moramo paziti, da se nam tovor med potjo ne usipa iz kamiona in da ga ne raznašamo z gumami. V Veliki Britaniji so stroške  odvoza in nanosa nove zemlje ocenili na 45 EUR/m2.

Pri vseh metodah je nato ključno redno nadzorovanje in sprotno odstranjevanje poganjkov  še več let. Korenike lahko namreč nekaj let »dremajo« in nato rastlina znova požene.

Stroški

V Nemčiji za nadzor nad japonskim dresnikom in za obnovo prizadetih obrežij ob vodotokih, letno v porabijo skoraj 30 milijonov evrov, za nadzor ob železnicah 2,4 milijone evrov. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da gredo škode zaradi japonskega dresnika v desetine milijonov funtov. Gradnja na zemljišču, na katerem raste japonski dresnik, se podraži za 10%, kažejo izračuni. Cena stavbnih zemljišč, poraslih s to rastlino, je tam zato krepko padla. Lastnik, ki prodaja tako parcelo, je dolžen obvestiti o tem kupca in ga seznaniti z ukrepi odstranjevanja, ki jih je že izvajal. Širitev japonskega dresnika na sosedovo parcelo je lahko tudi predmet tožbe zaradi motenja posesti.

Za Slovenijo ocene stroškov še nismo izdelali.

Več o japonskem dresniku in drugih invazivkah najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali.

mag. Breda Ogorelec

Ministrstvo za okolje in prostor