Vilma Bukovec se je rodila v Trebnjem 27. februarja 1920 leta. Maturirala je na gimnaziji v Novem mestu in nato študirala pravo ter petje. Solo petje je študirala pri prof. Adu Durianu v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45 je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko in postala vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG.

Svoje življenje je posvetila operi in na odru oblikovala vrsto neponovljivih likov. Ves čas aktivnega nastopanja je bila prvakinja  ljubljanske opere in je kot solistka gostovala v številnih državah sveta: Francija, Belgija, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Rusija, Grčija, Španija, Egipt, Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza. In ravno njej gredo nemajhne zasluge, da si je naša osrednja operna hiša pridobila mednarodni ugled.

Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Leta 1957 je dobila Prešernovo nagrado za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon. Prejela je tudi Bettetovo nagrado.

Rudolf Francl  in Vilma Bukovec  pa sta  v duetu uprizorila neprekosljivega Gorenjskega slavčka in ob predvajanju tega dela na prireditvi, so se ge. Vilmi orosile oči. Vidno ganjena je bila tudi ob besedah župana Alojzija Kastelica, kot tudi ob vseh voščilih in čudoviti torti. Le vprašanje če je to vse zanjo in s čim si je zaslužila tako pozornost so bile za konec tiste, katere je zmogla.

Za slavnostni sprejem so z zahvalami poleg župana Alojzija Kastelica, častnega občana Občine Trebnje g. Bogdana Osolnika in slavnostnega govornika, prof. Jožeta Zupana s  kulturnim programom  poskrbele tudi članice pevske zasedbe Ragle, učenci solo petja Glasbene šole Trebnje iz razreda profesorice Barbare Lotrič in Maruša Jeras, devetošolka OŠ Veliki Gaber. Prireditev pa je profesionalno povezoval Luka Bregar.

Tekst in foto:

Mojca Smolič