Pot je bila zanimiva in ne prezahtevna. Po ozki stezi smo srečevali pohodnike, živali in navdušeno opazovali rastline. V daljavi smo opazili kočo sredi jase ter se ustavili. Sledila je malica iz nahrbtnika. Za igranje in pogovor ni bilo veliko časa. Prav hitro je minilo in že smo se po isti poti odpravili proti domu.
Meni je Šmohor ostal v lepem spominu, zato bom starše s pripovedovanjem navdušila, da se bomo naslednjič odpravili na Šmohor na družinski izlet.
Natalija Jelen, 5. c
Podružnična OŠ Tabor