Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je kronična presnovna bolezen, za katero je značilen povišan nivo sladkorja (glukoze) v krvi. Gre za stanje, ki nastane zaradi pomanjkanja učinkov inzulina, glavnega hormona pri prehodu ogljikovih hidratov (npr. glukoze) iz krvi v celice in pri skladiščenju odvečne glukoze. Sladkorna bolezen se kaže kot nezmožnost proizvodnje inzulina v trebušni slinavki ali pa kot nezmožnost telesa pri učinkoviti rabi inzulina.

Sladkorno bolezen ugotovimo in potrdimo glede na višino krvnega sladkorja, ki se meri v milimolih na liter krvi (mmol/l). Po današnjih merilih je normalen nivo krvnega sladkorja na tešče nekje med 4-6 mmol/l, na sladkorno bolezen pa kaže koncentracija glukoze v krvi prek 7 mmol/l na tešče oz. kadarkoli prek 11,1 mmol/l.

Sladkorna bolezen je resen zdravstveni problem, zato je treba biti pozoren že na nekatere zgodnje znake bolezni:

• Povečana žeja

• Suha usta

• Povečana pogostost uriniranja

• Splošna slabost, utrujenost

• Zamegljen vid

• Zmanjšana odpornost

• Nepojasnjena izguba teže

 V grobem delimo sladkorno bolezen na dve obliki, sladkorno bolezen tipa 1 in sladkorno bolezen tipa 2.

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, pri kateri gre za kombinacijo dedne nagnjenosti in vplivov iz okolja (pogosto se omenja virusna okužba trebušne slinavke v otroštvu). Človekov lastni imunski sistem napade in uniči celice trebušne slinavke, ki tako ne morejo več proizvajati inzulina. Bolezen se značilno pojavi v otroštvu ali med odraslimi do 25. leta starosti (povprečna starost ob odkritju je med 10. in 15. letom). Bolniki potrebujejo doživljenjsko zdravljenje z inzulinom. V Sloveniji natančno število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 ni znano, ocenjeno je nekje na 5000 bolnikov. 

Sladkorna bolezen tipa 2 je precej bolj razširjena kot SB1 in je posledica nezdravega življenjskega sloga, navadno pa jo odkrijejo v srednjih ali poznih letih pri rutinskih zdravniških pregledih. V zadnjem obdobju odkrivajo vse več mlajših bolnikov, med njimi tudi otroke. Bolniki imajo večinoma težave s prekomerno težo in hkrati še pridružene druge bolezni, najbolj značilen je povišan krvni tlak in povišani trigliceridi v krvi. Dedni dejavnik pri SB2 je močnejši kot pri SB1, zato je preventiva v vseh družinah, kjer se pojavlja SB2, zelo priporočljiva. Za razliko od sladkorne bolezni tipa 1, kjer proizvodnja inzulina ni mogoča, je pri tipu 2 na začetku proizvedeno dovolj inzulina, a ga telo ne more učinkovito uporabiti.
Znanstveniki so si enotni, da je od okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k zmanjšani odzivnosti telesa na inzulin, na prvem mestu abdominalna debelost. Ob nespremenjenem življenjskem slogu se trebušna slinavka sčasoma iztroši in v končni obliki bolezni pride do propada celic trebušne slinavke, isto kot pri SB1. Od tu dalje je nujno zdravljenje z inzulinom. V Sloveniji ima sladkorno bolezen tipa 2 okoli 7% celotnega prebivalstva.

Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža visok krvni sladkor, ki je osrednji znak te bolezni, ampak zapleti (akutni ali kronični), ki se pri bolezni pojavljajo. Akutni zapleti so zelo hitri, življenjsko ogrožujoči in se pogosteje pojavljajo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, a se jim z ustreznim zdravljenjem z inzulinom lahko popolnoma izognemo. Na drugi strani so kronični zapleti, ki počasi, a brez prestanka kopičijo okvare v organizmu in so glavni vzrok smrti bolnikov s sladkorno boleznijo. Mednje spadajo kardiovaskularni zapleti (ateroskleroza, možganska kap, srčni infarkt), diabetična nevropatija (okvare živcev), diabetična nefropatija (žilne okvare v ledvicah, ki lahko vodijo v ledvično odpoved), diabetična retinopatija (žilne okvare na očesnem ozadnju, ki lahko vodijo v slepoto). Pogost zaplet je tudi t.i. » diabetično stopalo« - gre za poškodbo na področju stopala, ki lahko doseže stopnjo amputacije dela noge.

S pravočasnimi ukrepi se lahko pogosto izognemo posledicam sladkorne bolezni. Najbolj pomembno je sledenje zdravemu življenjskemu slogu, pri katerem ima zelo pomembno vlogo zdravo prehranjevanje (redno in razdeljeno na več obrokov dnevno) - izbirajmo živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov; večkrat dnevno jejmo raznovrstno zelenjavo in sadje; nadzorujmo količine zaužite maščobe in nadomestimo večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji; nadomestimo mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom; jejmo manj slano hrano; omejimo uživanje sladkorja in sladkih živil; zaužijmo dovolj tekočine. Ostala načela zdravega življenjskega sloga s katerimi lahko uspešno preprečimo in se bojujemo s sladkorno boleznijo:

• Prenehanje kajenja

• Omejitev alkoholnih pijač

• Urejen krvni tlak

• Samokontrola glukoze v krvi

• Ohranjanje normalne telesne teže

• Primerna telesna aktivnost (4-5x na teden po 30 min zmerne vadbe: hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje, itd.)