Nočna vožnja preko Avstrije v Italijo ni bila prenaporna, jutranja obvezna kavica nas je prebudila še preden smo pred mestom Bolzano krenili v skalno sotesko Eggental proti prelazu Karirpass ( 1745 m ). Vremenoslovci se niso zmotili – že pri zajtrku in pripravi opreme za prvo turo nas je obsijalo sonce in napovedalo lep dan.

Skupina vodnikov  našega društva Cola, Vanč, Marjeta, Zdenko in Milan je 40 udeležencev pohoda popeljala na prvo turo pod obronke gore Latamar , v znameniti Labirintsteig. Do tega pravega skalnega labirinta smo hodili po gorskih travnikih, pašniku in tudi gozdni poti. Na pašniku smo se pozdravili s pastirjem, ki je Vanču  vrnil  tam pozabljeno »šiltkapo«. Labirintsteig je področje starega podora velikega skalovja s pogorja Latamar, ki je delno obraščeno z borovci, grmičevjem, vseeno pa se pot pohodnikom predstavi kot visokogorska skalnata pot , spretno speljana skozi skalne »tunele«, predvsem pa razgledna v vse smeri. Po prehojenem skalnem labirintu  smo se spustili do najbolj zelenega jezera v Dolomitih  Karirsee.

Drugo turo prvega dne smo začeli z vožnjo s sedežnico na višino 2125 m na pobočju drugega pogorja Rosengarten. Veter je v popoldanskem času prignal nekaj sivih oblakov in na polovici poti do našega cilja druge ture smo bili deležni rahlega dežja. Preizkusili smo našo opremo za dež , kar pa hoje po gorski poti do koče Rottwand Hutte ni oviralo(2275m). Po namestitvi v koči je sledilo družabno »čakanje na večerjo« - špageti,špageti in še enkrat špageti. Koča ima čudovito razgledno lokacijo - videli smo mnoge znane vrhove Dolomitov z Marmolado, ki ima za ta čas še mnogo snega. Sneg z rdečimi lisami kamenine pogorja Rosengarten  nam je bil tudi sicer dosegljiv za kakšno kepo  malo višje po poteh pri naši koči.

V nedeljo po zajtrku in po vedrih komentarjih že doživetega smo krenili na pot okoli pogorja Rosengarten v smeri proti prelazu Nigerpass ( 1668m). Pot smo prehodili v petih urah, postopoma smo prehajali iz visokogorskega skalovja preko manjših melišč do travnate in gozdne poti. Tudi nedelja je bila sončna, razgledna. Nekaj kapljic dežja nas je pričakalo pri avtobusu, da smo malo hitreje kot je običajno ob zaključku pohoda menjali obleko, obutev in pospravili nahrbtnike.

Vsi udeleženci pohoda smo uživali na turah in si obljubili, da prihodnje leto skupaj z Vančem proslavimo okroglo obletnico pohodov PD Slovenj Gradec v Dolomite.

Marjeta Škorja, 

vodnica PD Slovenj Gradec