V četrtek, 16. oktobra 2014, je bila v avli Coroninijevega dvorca odprta dokumentarna fotografska razstava o prvi ženski kozmonavtki na svetu, ki je poletela v vesolje, Valentini Vladimirovni Tereškovi. Ob podpori Občine Šempeter-Vrtojba so jo pripravili Društvo upokojencev Šempeter, Center za dnevne aktivnosti starejših in Likovno društvo Šempeter-Vrtojba. Razstavljeno gradivo pa je prispeval Ruski center znanosti in kulture Ljubljana.

Goste, med njimi vojaškega atašeja Mihaila Glagazina in njegovega namestnika Antona Momatyuka, ter številne obiskovalce sta najprej pozdravila župan Milan Turk in Rifat Pateev, svetovalec Veleposlaništva Ruske federacije za področje kulturnega sodelovanja. Po razstavljenem gradivu in kozmonavtiki nasploh pa je zbrane popejal poznavalec Vojko Kogej, znani slovenski novinar, ki je več kot 40 let nazaj ustanovil slovenski Astronavtsko-raketarski klub Vladimir Komarov.

Valentina Tereškova se je rodila 6. marca 1937 v okolici mesta Jaroslavl severovzhodno od Moskve. Že zgodaj se je navdušila nad padalstvom, kar jo je pripeljalo tudi v kozmonavtski program. Urjenje je bilo podobno urjenju moških kozmonavtov - od fizičnih preizkusov in poletov z reaktivnimi letali do intenzivnega šolanja o raketni in vesoljski tehnologiji. Naporno urjenje kozmonavtk se je končalo novembra 1962, opravile pa so ga štiri kandidatke. Zatem so oblikovali načrt, po katerem bi v vesolje poleteli dve ženski v dveh solo misijah, ki bi jih izvedli marca ali aprila 1963. Tereškova naj bi bila prva v Vostoku 5, sledila pa naj bi ji Ponomarjova v Vostoku 6. A nato je marca 1963 prišlo do spremembe načrtov in z Vostokom 5 je v vesolje poletel Valerij Bikovski, dva dni kasneje, 16. junija 1963, pa je v Vostoku 6 prišla na vrsto še Tereškova.

Njen pozivni klic Čajka (galeb) je zvenel medtem, ko je 48-krat obkrožila planet. V vesolju je preživela 2 dni, 23 ur in 12 minut ter se vpisala med nesmrtne osvajalce vesolja kot prva ženska kozmonavtka na svetu in doslej edina ženska, ki je sama poletela v vesolje. Polet je tehnično potekal brez težav. Vseskozi ji je bilo sicer slabo, a je vseeno uspešno izpolnjevala dnevni program poleta, komunicirala z Zemljo in fotografirala obzorje. S pomočjo njenih fotografij so kasneje prišli do odkritja različnih slojev Zemljine atmosfere.

Valentina Tereškova je dobila naslov »Največja ženska 20. stoletja«. Po njej so poimenovani: krater na Luni, majhen planet 1671 Čajka, ulice, avenije in nabrežja v različnih mestih nekdanje Sovjetske zveze, šole, muzeji in planetariji. Postavljena sta dva spomenika in sicer v Moskvi ter v Bajevski pokrajini Altajskega kraja, na mestu, kjer je pristala. Postala je edina sovjetska državljanka, portret katere je bil še za časa njenega življenja upodobljen na sovjetskem kovancu.