Vzreja rodovniških čebeljih matic kranjskih sivk na plemenilnih postajah je četrta pobuda, ki sva jo Anja Bunderla in Brane Kozinc vložila v obravnavo. Delovna skupina koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine je v novembru pobudo obravnavala. Odgovarja kriterijem in je zato primerna za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.

Čeprav je kranjska čebela (Apis mellifera carnica) druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu, smo Slovenci edini narod, ki zagotavlja izvorni genetski material naše avtohtone čebele. Z globalizacijo izginja biotska raznovrstnost. Globalno trgovanje je prispevalo k mešanju vrst. Če želimo zagotoviti pestro zdravo naravo in tudi kulturo, moramo ohraniti znanje, ki prispeva k varovanju vrst, ki so prilagojena določenemu okolju.

Prvi vzrejevalec rodovniških matic na plemenilni postaji na Gorenjskem je bil Franc Vovk iz Hraš, sinonim za rodovniško vzrejo pa je bila kasneje Plemenilna postaja Anton Janša pod Zelenico, ki od leta 2010 ne obratuje več. Trenutno sta v Sloveniji dve delujoči plemenilni postaji za rodovniško vzrejo avtohtone čebele kranjske sivke: Plemenilna postaja Krma, ki jo vodi vzrejevalec Brane Kozinc in Plemenilna postaja Rog – Ponikve.

V Register bodo tako vpisane čebelarske dejavnosti: Prevozno čebelarstvo – tradicionalno slovensko čebelarjenje, Poslikavanje panjskih končnic, Lectarstvo, Vzreja rodovniških čebeljih matic kranjskih sivk na plemenilnih postajah.

Anja Bunderla