Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 09.12.2016

jasno
Ponoči bo deloma jasno. Ponekod po nižinah ter ob morju bo megleno. V višje ležečih krajih se bo krepil zahodni veter, ki pa bo le redkokje segel do nižin. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju okoli 4 stopinje C.
-3°C | 6°C
sobota, 10.12.2016
-5°C | 7°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
0°C | 5°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 1°C
Opozorila
Četrtek, 8.12.2016 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske

Direktor občinske uprave mora biti na tekočem ......


OBČINSKE

| |
21.08.2015      8:43
A A

Direktor občinske uprave mora biti na tekočem z vsem, kar se dogaja v občini


Stojan Majdič je že osmo leto direktor občinske uprave Občine Lukovica. Njegovo delo obsega usklajevanje, razporeditev del in vodenje vseh ostalih sodelavcev. Kot direktor občinske uprave zaseda delovni položaj takoj za županom in je kot županova desna roka odgovoren za zakonitost delovanja občinske uprave. Ukvarja se torej z operativnimi nalogami, seznanjen je z vsemi projekti na občini, občani pa se lahko nanj direktno obrnejo, če želijo prek društev najeti katero izmed dvoran v obeh kulturnih domovih.


Direktor občinske uprave Občine Lukovica Stojan Majdič z županom Matejem Kotnikom
Direktor občinske uprave Občine Lukovica Stojan Majdič z županom Matejem Kotnikom
Deli:

Kakšne zadolžitve obsega funkcija direktorja občinske uprave?

Direktor občinske uprave koordinira in vodi delo vseh ostalih sodelavcev in je tako kot direktor v nekem podjetju odgovoren za zakonitost delovanja občinske uprave. Dodeljujem naloge, ki se pojavijo, a niso pri nikomer zapisane v opisu delovnih nalog, zato jih je velikokrat potrebno dodeliti glede na njihovo naravo tistemu sodelavcu, ki opravlja najbolj sorodne naloge. Kot predsednik komisije za odpiranje ponudb, prejetih v okviru javnih razpisov, moram biti prisoten pri pripravi razpisov, odpiranju ponudb in odločitvi o oddaji naročil. Prav tako pripravljam del gradiva za občinski proračun in ga usklajujem z ostalimi sodelavci, saj sem vmesni člen med županom in občinsko upravo. K mojim delovnim obveznostim spada tudi iskanje možnosti racionalizacije občinskih stroškov, med drugim pa urejam tudi delovna razmerja. Na vprašanje, kaj točno počne, lažje odgovori svetovalec, saj ima konkretno določene naloge, jaz pa pokrivam vse. Moram poznati celotno zakonodajo, ki pokriva vsa področja občinske uprave, torej pravno, finančno, računovodsko, okoljsko in tako naprej, če želim opravljati svojo funkcijo tako, kot je treba.

 

 

Zaradi česa se lahko občani in občanke obrnejo na vas?

Name se direktno lahko obrnejo vsi tisti, ki želijo prek društva ali skupnosti najeti dvorano v katerem od kulturnih domov, saj urejam in razporejam rezervacije. Drugače pa je zadeva takšna, da občana z nekim problemom v prvi fazi sprejme svetovalec, ki je kompetenten za obravnavano področje in prevzame ter dela na tem. Če kaj ni jasno, se obrnejo name ali na župana. Tu je odvisno od same narave problema in občana, saj nekateri občani želijo delati direktno z županom. Sam se v reševanje določene zadeve vključim, če je potrebna moja intervencija. Če je občan nezadovoljen z delom svetovalca in mu karkoli ni jasno, se potem direktno obrne name. Tudi ko prihaja do zelo kompleksnih problemov, je najboljše, da se najprej pogovorimo, na katero področje spada, šele po tem komu ga dodelimo in se dogovorimo, kako bo to reševal. Zelo kompleksni problemi se največkrat pojavljajo na področju zemljiških zadev.

 

 

Kakšno je razmerje med direktorjem občinske uprave in županom?

Župan je predstojnik organa in ima najvišjo funkcijo v občinski upravi. Njegova desna roka je direktor, kar pomeni, da ima direktor bolj operativne naloge pri vodenju občinske uprave, medtem ko se župan ukvarja s strategijo delovanja občine in kaj želimo doseči. Sama izvedba in operativno izvajanje je v pristojnosti direktorja. Midva z županom Občine Lukovica Matejem Kotnikom imava določena področja razdeljena, tako da jih eden pokriva bolj, drugi manj, čeprav ni nikjer točno določenih pravil, kako naj bi si razporejala naloge in delo. Župan se bolj ukvarja s prostorskimi dejavnostmi, komunalnimi zadevami, sam se ukvarjam z vodenjem občinske uprave, organiziranjem in urejanjem sistema civilne zaščite, v sodelovanju s pristojnim sodelavcem iz občinske uprave se tudi bolj intenzivno ukvarjam z delom komisije za kmetijstvo. 

 

 

Imate v tem trenutku kakšno konkretno nalogo, ki ste jo prevzeli?

Tako je. Kot že rečeno, lahko izpostavim vse zadeve s področja sistema civilne zaščite, kar pomeni tudi operativno izvajanje. Smo premajhna občina, da bi imeli enega zaposlenega le za ta dela in zato jih opravljam sam. Imam tudi pregled nad izvajanjem projektov, kar pomeni, da moram biti na tekočem z vsem, kar se dogaja. Nisem projektni vodja, a moram vedeti za vse projekte, v kateri fazi so.

 

 

Kateri projekti so trenutno v teku na Občini Lukovica?

V tem trenutku o kakšnih velikih projektih oziroma velikih gradnjah ne moremo govoriti. V preteklem letu smo imeli kar nekaj velikih zadev, in sicer energetsko sanacijo objektov, kot sta objekta osnovne šole v Krašnji in na Brdu, prav tako smo energetsko sanirali stavbo občinske uprave in Kulturnega doma Janka Kersnika Brdo. Uredili smo center Krašnje, nadaljevali z ureditvijo trga Lukovica, vsi našteti pa so bili za nas večji projekti, saj so predstavljali kar velik del našega občinskega proračuna. V letošnjem letu načrtujemo dokončanje obnove občinske stavbe na podstrešju in v pritličju, kar je bilo deloma urejeno. Glavni poudarek je na kanalizacijah in vodovodih, torej tisto, kar v preteklem letu ni bilo v ospredju, bolj se tudi osredotočamo na manjše zadeve, kot so manjša popravila lokalnih cest, kjer je potrebno.

 

 

Lahko kaj več poveste o izgradnji kanalizacije?

Trenutno se v zvezi s tem dela na treh projektih, kjer smo v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Poleti smo pripravili in izpeljali razpis za kanalizacijo Spodnje Prapreče, v jesenskem času pa načrtujemo tudi fizično izvedbo. Za to je treba urediti dokumentacijo, ki je skladna s programom, sprejetim na občinskem svetu.

 

 

Kako kaže z gradnjo prizidka k osnovni šoli na Brdu?

Ta projekt bo trajal malo dlje, saj se vednost investicije po prvih ocenah in današnjih cenah giblje nekje med 3 in 4 milijoni evrov, ob upoštevanju potreb šole. To je kar hud zalogaj za občino, ki ima letni proračun realiziran med 5 in 5,5 milijona evrov, zaradi te gradnje pa nikakor ne bomo smeli opustiti ostalih dejavnosti. Pričakujem, da bomo morali vzeti določen kredit za ta projekt, saj ne vidim možnosti, da bi imeli dovolj sredstev iz samega proračuna v naslednjih treh letih. Že samo vrtec in šola nas letno staneta približno 1,5 milijona evrov, tako da celotnih sredstev za gradnjo prizidka v proračunu ni, ne glede na to, koliko varčujemo in koliko se marsičemu odpovedujemo. Če primerjamo z domžalsko občino, investicija pri nas za 3,5 milijona evrov pomeni nekaj podobnega, kot bi v Domžalah delali investicijo, vredno prek 20 milijonov evrov, saj imajo šestkrat višji proračun od našega in če v Domžalah gradijo nekaj za 20 milijonov, je to novica leta, če lahko tako rečem. Mi imamo tako v tem letu predviden začetek priprave vse potrebne dokumentacije, v prihodnjem letu pa bi začeli s samo izvedbo. Ocenjujem, da bo prizidek stal približno čez dve ali tri leta. Ker prilagajamo prizidek obstoječemu stanju z minimalno možno porabo energije, je manj možnosti za pridobitev kakšnih energetskih sredstev kot pa če bi začeli graditi vse na novo, saj zaradi obstoječega objekta ne moremo doseči takšne stopnje porabe energije, kot bi bila potrebna za pridobitev sredstev iz tega naslova. Bomo pa vsekakor poskušali pridobiti nekaj sredstev tudi iz tega naslova.

 

 

Na občini ste zaposleni že osem let. Kako so se spremenile razlike v načinu dela od leta 2007, ko ste prevzeli funkcijo direktorja občinske uprave Občine Lukovica in sedaj?

Če se navežem na šolstvo, je takrat, ko sem zasedel delovno mesto direktorja občinske uprave Občine Lukovica, večina občin še lahko ob gradnji šolskih objektov računala na finančno pomoč ministrstva za šolstvo. Danes te pomoči skoraj ni več oziroma je namenjenih nekje med tri in štiri milijone letno za celo Slovenijo. Pri nas s tem vložkom ne bi mogli zgraditi niti polovice osnovne šole, ne glede na to, da se ta sredstva delijo med vse šole v Sloveniji, ki uspejo na razpisu. Glede zadolžitev so ostale enake tistim od samega začetka, a so se pojavile spremembe v obsegu in na določenih področjih tudi načinu dela. Razlog je krepko spremenjena zakonodaja in spremembe pri pristojnostih lokalne skupnosti. To pomeni, da je veliko več stvari na plečih občine. Bistveno večjo vlogo imamo glede varstva otrok, osnovnega šolstva, pristojnosti in obveznosti občine v komunikaciji s komisijo za preprečevanje korupcije, z informacijskim pooblaščencem … Posledica vseh sprememb je v precej večjem obsegu administracije. Država in ministrstva so predpisala veliko novih obrazcev in postopkov, ki jih moramo na občini izpeljati, izpolniti, dostaviti, po drugi strani pa si nekatera ministrstva včasih vzamejo precej več časa za odgovor, kot je predpisano z zakonom.

 

 

Po izobrazbi ste diplomirani sociolog, vaše prejšnje delovne izkušnje so bile s področja kadrovske službe v Iskri, vodenja splošne službe v Rudisu, kjer ste delali na gradbišču v vzhodni Nemčiji. Ko ste se vrnili, ste vodili splošne zadeve, bili ste tudi komercialist, nato v Nemčiji ponovno vodja gradbene dejavnosti, projektni vodja in pred funkcijo, ki jo opravljate sedaj, vodja prodaje v orodjarni Eti. Ste imeli sprva kakšne predsodke glede javnega sektorja?

Moje prvo delovno mesto po opravljenem pripravništvu je bilo vodenje kadrovske službe v nekdanji Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah, nato sem dve leti vodil splošno službo na gradbišču Rudisa v Vzhodni Nemčiji, šest let sem delal v Rudisovem predstavništvu v Münchnu in kar nekaj let vodil projekte, ki jih je Rudis izvajal v državah bivše Jugoslavije in Avstrije, tako da mi je delo v gospodarstvu dobro poznano. Mediji ustvarjajo splošno prepričanje, da je javni sektor 'kar nekaj'. Da se bolj malo dela, ljudje so nekompetentni in je pravzaprav 'zelo luštno'. Priznam, moj prvi predsodek je bil približno tak, da bomo videli, kako in kaj bo v javnem sektorju, saj sem prihajal s področja gospodarstva. No, že po enem letu sem ugotovil, da je zadeva malo drugačna. V javnem sektorju oziroma vsaj v lokalni samoupravi se dela ravno toliko ali več kot v službah z gospodarskega področja. Jasno, vsepovsod se najdejo posamezniki, ki ne izpolnjujejo pričakovanih nalog in drugi, ki jih presegajo. Celostno gledano je vsaj z mojega vidika delo v javnem sektorju zahtevnejše, saj zahteva širino, poznati moraš več zadev. Na primer kot vodja prodaje v izlaškem Etiju sem moral dobro poznati izdelke in kupce. Zakonodaja niti ni bila tako pomembna. Tukaj je drugače, saj moram na tem delovnem mestu poznati vse od kmetijstva pa do šolstva, podjetništva in tako naprej, da si lahko ustvarim vsaj osnovno sliko. Na občini ni delo vedno utečeno po ustaljenih vzorcih, saj prihajajo k nam posamezniki z različnimi problemi, in ko že misliš, da poznaš vse ali vsaj večino rešitev, se pojavi situacija, v kateri ugotoviš, da temu ni tako. 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Lukovica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Glasilo Rokovnjač
Številka: 09
Izšla: 24.11.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
08.12.2016
Danes ni dogodkov.
11.12.2016 | Kultura
Monokomedija
11.12.2016 | Kultura
Monokomedija

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo