13. septembra zvečer je KD PoBeRe v Domu Andreja Manfrede predstavilo pesniški zbirki Aladin in mala morska deklica na koncu sveta, Marjete Manfreda Vakar, Jasa svetlobe, Karmen Vidmar ter mladinski roman Vonj po kandirani duši, Alje Furlan. Besede avtoric in občutena glasba Viljema Gergoleta so se prelivale skozi poglobljena razmišljanja o življenju in svetu Dejana Fon Krajnika. 

V Aladinu so zbrane tako pesmi iz zadnjih let kot še stare, neobjavljene, prozni poizkus ter sporočila iz sna, brez katerih pri Marjeti pač ne gre. "Čarobnost, ki jo išče preko tisočih in ene noči, združuje z mistiko, ontologijo in močno simboliko, hkrati pa presega izrojeno seksualnost skozi "valove dotika", ki jo "preplavljajo s tvojimi dlanmi." (Patricija Dodič). Pesniška zbirka je izšla pri založbi Amalietti & Amalietti.  Pri izdaji sta pomagali tudi Občini Tolmin in Kobarid.

Jasa svetlobe so utrinki iz notranjega življenja pesnice, ki s skrajno občutljivostjo zaznavanja beleži svoj mali svet ljudi in stvari. "Pred vami je zrela poezija, ki polzi kot medeninasto zlatkast rešeljikov med - sladko-grenki med, med divje češnje. Pesmi so v izbranih besedah polne, med besedami pa obilje prostora in časa" (Alja Furlan). Zbirka je izšla pri založbi Ekslibris.

Vonj po kandirani duši  je barvit in dišeč mladinski roman, ki se pred bralcem vrti kot nenavadna mandala. Skoči v čarobno Toskano, v skrivnostni Rumeni svet, vmes pa se sprašuje o stranpoteh od sebe. Pogosto se namreč zgodi, da pozabimo nase. Morda prav takrat, ko mislimo, da najbolj ljubimo. Ljubezen do sebe je nenadomestljiva. Včasih se je treba vrniti k Naravi in vase. Ula in Tiago. Sorodni duši, ki prebudita druga drugo. Potem (in še prej) Ula in Peter. Škorpijon ... Vse se zaplete, sladki vonj komaj prebujene duše pa mora trajati za zmeraj, sicer smo nesrečni in neizpolnjeni. Knjiga je navdih dekletom, fantom in vsem, ki prevečkrat pozabijo nase. (Emka.si)

Avtorjem, katerih predmet izražanja so besede, je dana rahločutnost in dovzetnost za smoter. Če je vse že zapisano, potem oni ne ustvarjajo, temveč luščijo vsebino, ki je bila vtkana v samo tkanino stvarstva ob velikem poku. Razlagajo vesolje v obliki lirične izpovedi in vsaka krožna oblika, vsaka krivulja jih podpira in pravi, da govorijo resnico. (Dejan Fon Krajnik)

Hvala vsem, ki ste prišli!