Prisotne na predavanju je pozdravil predsednik Ustanove Marko Drobnič, ki je povedal, da si želi, da bi se čim več ljudi vključilo v njihove programe in da bi tudi povedali, kakšne programe si želijo. To jim bodo skušali potem ponuditi. Koordinatorka programov Metka Demšar Goljevšček je povedala, da je cilj ustanove, da bi se vsak občan v naši skupnosti dobro počutil, se čutil zaželenega in manj osamljenega, da bi se medsebojno družili in povezovali. Prisotne sta pozdravili tudi neutrudni dolgoletna članica Rdečega križa Cirkovce Pavla Veler in Malčka Kokol iz Društva upokojencev Kidričevo, ki sta skupaj z društvom Invalid večino gostov na prireditev tudi osebno povabili.

Predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Radovan Pulko je s pomočjo slikovnega materiala – fotografij in skic – prisotne na predavanju popeljal skozi čas prve svetovne vojne in po njem. V okviru obsežnega predavanja smo izvedeli, kaj vse se je v tem času dogajalo v krajih v okviru naše občine. Omenil je različna obdobja; od taborišča za ruske ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in prizadevanj gospoda Čučka za industrializacijo teh krajev. Ker je bilo to že večkrat omenjeno, izpuščamo podrobnosti.

Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavanje, bilo jim je všeč, rekli so, da bodo še prišli. Nekaterim so s prevozi pomagali gasilci, drugim bližnji sorodniki ali so prišli peš. V prostorih starega gradu so se srečali stari prijatelji in prijateljice, ki se že dolgo niso videli, pa tudi znanci, nekdanji sošolci in podobno. Ivanka in Peter sta se spoznala, ko je prišel Peter iz Slavonije v Sternthal. To je bilo leta 1951. Peter je stanoval v  zgradbi, kjer je danes občina, in se zaposlil na Krajevni skupnosti. Ivanka se še dobro spominja, kako so leta 1946 pričeli graditi tovarno Talum, saj so takrat tam stanovali z družino, dobro pa se spomni tudi smrti Borisa Kidriča 10. 4. 1953. Njen oče je po prvi svetovni vojni delal v pekarni v bližini dvorca Sternthal. Marija iz Stražgonjce je povedala, da se bolj spominja druge svetovne vojne kot prve. Oče in stric sta bila vojaka v vojni. Soseda, ki se je takrat pisala Klajnšek, je pristavila, da so se v vojni godile zelo slabe stvari, da je bilo kruto.

Po predavanju in druženju so se nekateri odpravili na zgodovinsko pohodno pot, drugi pa so ostali v gradu, kjer so si lahko ogledali mini razstavo predmetov v lasti Zgodovinskega društva. Udeleženci srečanja so ob čaju in pecivu obujali spomine na stare čase ter na pobudo Pavle zapeli nekaj znanih slovenskih narodnih pesmi.

Od septembra 2015 dalje bo v okviru Ustanove potekalo še več programov: Bralne urice, Usposabljanje za aktivno življenje, Delavnice ustvarjalnosti, Računalniško opismenjevanje v OŠ Cirkovce, Cikel zdravstveno-preventivnih programov, Izlet v svet konj ipd. Vabljeni k prijavam!