Na pustno soboto smo se odpravili v Ploharijo in hkrati vabili ljudi na tradicionalni Cirkovški fašenk. Ideja se je porodila naši novi plesni voditeljici Tini Urih, ki ob pomoči Gregorja in Špele Drevenšek uspešno koordinira plesno skupino Vinko Korže. Zbralo se nas je več kot 20 plesalcev, spremljal nas je naš muzikant Matic Fišer, na basu mu je pomagal Juričev "najtamlajši". Začeli smo v Mihovcah, kjer so nas prijazni Drevenškovi dodobra nahranili, pa tudi žejni nismo šli od njih. Za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Kot je po tradiciji, smo z lesenim Onzekom ženili našo zbirčno Miciko. Tako kot pravi pesem avtorja Gregorja Gombača: »Micika, Micika, komu boš zvesta? Ponoči si dan, podnevi pa noč. Micika, Micika …« 
Nato smo pot nadaljevali v smeri proti Cirkovcam. Aljaž Jurič je z glasnim pokanjem z bičem naznanjal naš prihod. Ustavili smo se pri vsaki hiši. Po napornih 500 m smo imeli pri družini Rozman organiziran postanek, kjer smo se ponovno okrepčali.
Ljudje so bili zelo velikodušni, eni so poplesali z nami, pokali z biči, se smejali, z nami nazdravili, nam postregli z domačimi klobasami in še kaj se je našlo. Vsega smo bili veseli, najbolj pa smo se razveselili ganjenih izrazov, ki so zvabili solze na oči. To so bili predvsem starejši vaščani, ki so ob tem dejali: »Saj to je tak kot včasih.« 
Pot do Cirkovc je bila dolga, ustavili smo se v naši gostilni Pri Koržetu, kjer nas je šefica prijazno postregla s krofi. Na poti smo naredili tudi presenečenje, ki ga še ne smemo izdati …
Po napornih 6 urah smo zaključili pri cirkovški osnovni šoli. Posebej bi pohvalila naš podmladek. Še 2 fašenka pa bodo pravi izkušeni folkloristi. Naši najmlajši v teh nekaj urah niso osvojili le kakšnega novega plesnega koraka, temveč tudi spoznali, kaj v resnici pomeni biti folklorist. Ohranjati tradicijo na način, ki povezuje mlade in stare, ob tem pa se neizmerno zabavamo. 
Zato pa »Ludi pujte h'co, lušno bo!«

Avtorica fotografij in besedila: Saša Urih