Skoki z mosta so se v dveh desetletjih uveljavili kot tradicionalna prireditev, ki vsako leto pritegne ogromno gledalcev tako na bregove reke Soče, kot tudi na igrišče pri kanalski osnovni šoli. Obiskovalci so iz vse Slovenije in tudi iz Italije.

Skakalci, ki sodelujejo že vrsto let, zatrjujejo da je skakanje s kanalskega mostu nekaj posebnega: tu se čudovito počutijo, vedno so lepo sprejeti, ker je za vse poskrbljeno, celotna organizacija prireditve pa je zelo dobra.

Letos smo jo obogatili s koncertom dalmatinske klape Kumpanji s Korčule, ki je večer pred skoki Kontrado napolnil do zadnjega kotička.

V nedeljo, 14. avgusta, smo prvič organizirali delavnico za otroke in mladino v skokih s skakalnice, ki sta jo vodila Aleš Karničnik in Jernej Klinar. Od štirih udeležencev sta dva tudi tekmovala. V Kanalu smo na novo odprti tržnici in pred občinsko upravo že dvanajstič občudovali starodobnike: 16 društev iz Slovenije in Italije je predstavilo kar 98 starodobnih vozil in motorjev.

Osrednji dogodek so bili seveda skoki. S skakalnice so se pomerili mladinci. V kategoriji do 10 let sta bila skoraj enakovredna Nejc Melink in Domen Gabrijelčič; od 10 do 17 let je bil prvi Nejc Laščak, sledili so Martin Krašovec, Jernej Rus in Matej Mihalič. Kot vsako leto, so tudi letos z mostu skakali v 3 kategorijah. V skokih na noge je bil prvi Dalibor Tomić, drugi in tretji sta bila Aljaž Krašovec in Roman Rus. V kategoriji „lastovka“ je bila udeležba mednarodna. Zmagal je Borko Miladinović iz Srbije, drugi je bil starosta naših skokov, Tržačan Pino Auber, tretji pa Jan Vončina. Najbolj atraktivni so bili figurativni skoki. Prvo mesto je osvojil Borko Miladinović, drugi je bil Jan Vončina in tretji Aleš Karničnik. Da se ne bi izneverili dolgoletni tradiciji, je prizorišče med obema serijama skokov preletel Benjamin Ličer in z akrobatskim letalom ponovno izvajal vragolije na nebu.

Tudi večerno dogajanje je zaznamovala tradicija. Že petič smo izbirali Miss Soče. Izbor je tudi tokrat povezoval Gianni Rijavec. Miss Soče je postala Patricija Peklar iz Vranskega, prva spremljevalka je Italijanka Maria Cristina Zanetti iz Gorice, druga spremljevalka pa je domačinka Andreja Vuković. Tradiciji samo se izneverili le z nastopom prvega slovensko italijanskega para Gianni in Zulejka Morsut, ki sta nam zapela pesem Ljubezen je ena sama.

Tudi zaključek prireditve je bil tradicionalen, saj je nebo ob polnoči razsvetlil ognjemet.

Zagotovo se sprašujete, zakaj kar naprej ponavljam besedo tradicija. Ker je prav dolgoletna organizacija prireditve eden od razlogov za njeno odmevnost. In čeprav žanje ogromno pohval obiskovalcev, skakalcev in medijev, jo domačini na veliko kritizirajo. Glavni očitek je, da se vedno dogajajo ene in iste stvari?! Ne vem, mogoče bi pa lahko uvedli novost in skakali iz Soče na most, ali pa bi namesto letala imeli podmornico in namesto misic izbirali mistre.

Uveljavljene prireditve imajo tudi drugod po Sloveniji, da ne rečem po svetu, utečen program z osrednjim dogodkom, ki vsako leto prav zaradi tega pritegne obiskovalce. Si predstavljate denimo Ptujski pust brez kurentov, Beneški bienale brez umetnikov, Mušje dirke brez oslov?

Naj dodam, da občina prispeva za prireditev polovico denarja, za drugo polovico pa poskrbimo člani Turističnega društva Kanal: pridobivamo sponzorska sredstva, organiziramo koncert in srečelov ter opravimo veliko število delovnih ur, tako na dan prireditve, kakor v dvomesečnih pripravah nanjo.

Sicer pa vabimo vse, ki bi radi sodelovali pri oblikovanju te prireditve, da se nam pridružite in prispevate, da bodo Skoki z mosta naslednje leto imeli ogromno novosti, in bo namesto več kot dva tisoč obiskovalcev v Kanal prišlo štiri tisoč ljudi.

Naj torej zaključim: prenesite kritike v dejanja in vabljeni, da se aktivno vključite v pripravo naslednjih Skokov z mosta.

Avtorica teksta: Vanja Cotič, predsednica Turističnega društva Kanal