Družina se na ta dan po maši usede k praznični mizi, ki je obložena z dobrotami: s šunko, hrenom, kruhom, potico in pirhi. Pirhi naredijo praznike še bolj slovesne in imajo zelo močno simboliko. Ta pravi, da je Kristus ob vstajenju odprl svoj kamniti grob prav tako, kakor mladi ptič, ki prebije jajčno lupino, ki ga obdaja. Rdeča barva pirha - ki je še danes najbolj razširjena - pa predstavlja Kristusovo kri. Rdeča barva je zelo močna barva in jo že od nekdaj povezujejo z življenjsko vitalnostjo. Po ljudskem izročilu ime prvega človeka Adama v hebrejščini pomeni "rdeč".

Barvanje pirhov nekoč in danes:

Materiali s katerimi so v preteklosti barvali pirhe so se razlikovali od tistih, ki jih uporabljamo danes. Velikonočna jajca barvamo pretežno z industrijskimi barvami. V preteklosti pa so za barvanje pirhov uporabljali materiale, ki so jih imeli v svojem okolju. To so bila v glavnem zelišča in zelenjava ter les nekaterih vrst dreves (češmin, češnja, hrast..)

 Najpogosteje uporabljeni naravni materiali, ki jih še danes uporabljamo so: čebulni olupki, rdeča pesa, rdeče zelje, rdeči koren, špinača, rdeča paprika, začimba kurkuma, žafranika, šipkov čaj, zeleni čaj, kava, borovnic in nenazadnje tudi vino.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.