"Kadar se ujameta dve želji - se rodi sreča." Ta sposojeni citat še kako drži za Mileno in Jožeta Fabijana, ki sta v tem letu dopolnila 50. obletnico poroke. Praznovanje je bilo 9.maja. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je opravil domači župnik v cerkvi Svete Trojice na Cerovcu.

Pri cerkvi smo ju pričakali vsa družina, mnogo sorodnikov in številni prijatelji. Pripeljala sta se s starodobnikom bentlyjem, ki ga vozi njun vnuk Nejc in je bil skupaj z vnukinjo Manco priča zlatoporočencema. V prijetnem in na trenutke ganljivem obredu sta si izmenjala nova zlata prstana, saj sta prejšnja s trdim delom popolnoma obrabila.

Po domače »Rošlova« Milena in Jože sta se ukvarjala s tesarsko krovsko dejavnostjo skoraj vso delovno dobo, bila sta zelo znana, ugledna in iskana daleč naokoli. V to dejavnost sta vpeljala tudi njune tri sinove.

Na poti domov so ju presenetili vaščani Dolenjih Sušic, od koder sta doma, in ju pričakali v velikem številu, da jima čestitajo za vse doseženo, zaželijo vse dobro in izročijo simbolično darilo v imenu Društva krajanov Sušica. Domači gostilničar je poskrbel, da jima je lahko vsakdo nazdravil s šampanjcem. Krajani smo poskrbeli za okrasitev, ki se za tak dogodek spodobi, med drugim smo postavili tudi mlaj. Mojster Jože jih je namreč postavil zelo veliko, še sam ne ve koliko. Delo njegovih spretnih rok je tudi 17 božjih obeležij – lesenih križev, ki stojijo v bližnji in daljni okolici.

Na domačem vrtu pa je bilo vse pripravljeno za veselo druženje, ki je trajalo pozno v noč. Glasba, hrana, vinček iz domačega vinograda, sonce, maškare ... in mnogo veselih ljudi, ki se jima imamo za kaj zahvaliti in ju imamo radi. Njuno skupno življenje je bogato z vero, ljubeznijo, dobroto in nesebično pomočjo. Življenje je včasih žalostno in ata Jože pravi, da zlahka skrije solze žalosti. A življenje je tudi srečno in solz sreče ne more skriti. In ni jih treba, le naj se še večkrat pokažejo. 

JOŽICA BOJANEC

Foto: ALENKA PETERLIN