Zbor udeležencev bo ob 9.00 na parkirišču pri Balnei. Sprehod bova vodila z dr. Borisom Kryštufkom (Prirodoslovni muzej Slovenije). Bober po naselitvi s  podiranjem vegetacije, jezov in erozijo brežin postaja ključna vrsta naših vodotokov. Če so njegove aktivnosti za okrnjene vodotoke dobrodošle, pa je na urbanih odsekih njegova aktivnost za lastnike večkrat konfliktna in zato slabo sprejeta. Zaradi nerazumevanja njegove vloge v naravi smo vrsto v preteklosti že iztrebili. Da bi danes prišleka lažje sprejeli, ga moramo bolje spoznati in se naučiti sobivati.

Po naselitvi na Hrvaškem se je leta 1998 bober pojavil tudi v spodnjem toku Krke. Leta 2003 je se je nastanil pri Dvoru, naslednje leto pa v Logu pod Loško vasjo. V izlivnem delu Sušice se je začel pojavljati po letu 2010, ko je verjetno nastalo bobrišče ob Krki. Zadnja tri leta smo lahko spremljali kolonizacijo Sušice, na prvi pogled zanj manj zanimivega habitata. Kljub presihajočemu značaju zgornjega toka, je bil bober pogosto opažen celo na izvirnem odseku nad Gornjimi Sušicami. Očitno so živali ugotovile, da so ustrezne hidrološke razmere ugodne le v spodnjem toku, kjer so si na odseku pod parkom uredile bobrišče zneseno iz vej in zemljine, s posebej prirejenim vhodnim delom. Razmeroma nizke poletne vodostaje na odseku so si izboljšale z izgradnjo jezu na manjši stopnji, ki jim omogoča varno gibanje na odseku. Žal so zanje visoke vode jez odnesle. Na celotnem odseku so vidni znaki njegove prisotnosti: podrta drevesa, oglodane palice, stečine in sledi.

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave