Osrednja tema julijskega sestanka je bila problematika poklicnega izobraževanja na Gorenjskem. Zato je v uvodu položaj poklicnega izobraževanja na Gorenjskem predstavil direktor Šolskega centra Kranj Jože Drenovec, kjer je poudaril, da se ta ne razlikuje od stanja drugod po državi. Osnovni problem je, je povedal, da poklici izginjajo, s tem pa tudi ljudje, ki lahko koga kaj naučijo. Poudaril je, da je neustrezen tudi sistem financiranja – glavarina. Nujno pa bo potrebno vlagati tudi v afirmacijo poklicev.
Konkretno stanje v Kranju je predstavil učitelj praktičnega pouka na gradbeni šoli v Kranju Joža Verbič. Delo so začeli v slabih pogojih, ki pa so se izboljšali po združitvi z Iskrino šolo, je povedal Verbič. Kljub temu se soočajo z velikimi težavami: material za izobraževanje keramičarjev je zelo drag, težko pa tudi zagotovijo obrtnika, pri katerem bi učenci pridobili praktične izkušnje. Posledice se odražajo v drastičnem upadu števila učencev v poklicnih šolah. Tako so bili v letošnjem šolskem letu v Sloveniji vpisani le štirje tesarji, dva zidarja in en kamnosek.
Župani so v razpravi opisali neskladje med potrebami po obrtnikih in zanimanjem za ustrezno šolanje. Ker pa je financiranje poklicnih šol v pristojnosti države, je treba tudi k reševanju tega problema pristopiti sistemsko, torej na državnem nivoju prek ustreznega ministrstva. Župani lahko ponudijo prostor v lokalnih glasilih za promocijo poklicev preko člankov, ki jih bo pripravila šola, nudili pa bodo vso podporo šoli v prizadevanjih, ki jih ta izvaja preko združenja poklicnih šol.
Sprejeli so dogovor, da bo, v kolikor bo direktor Šolskega centra Kranj Drenovec ocenil tako podporo kot smiselno, Stevo Ščavničar v Državnem svetu organiziral podporo, usklajeno s Komisijo za kulturo, znanost, šolstvo in šport, Komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Interesno skupino kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. V tem primeru bodo predlagali, da se problem poklicnih šol uvrsti tudi na Razvojni svet gorenjske regije.