Pa pojdimo kar v kronološkem vrstnem redu.

Reportaža v Mirrorju

»Novinar britanskega Mirrorja, David Collins, se je en teden potepal po lepotah Slovenije. Iz svojega počitniškega tedna v Bohinju je domov odnesel kopico lepih spominov in eno samo obžalovanje – da ni v deželi na sončni strani Alp ostal dlje. Navdušeni smo, ker smo nanj naredili tako pozitiven vtis,« so v svojem sporočilu za javnost zapisali pri Turizmu Bohinj.

Slovenija je "eden tistih krajev, za katere vsi pravijo, da so osupljivi, a jih ni še nihče obiskal", svojo reportažo z naslovom »Slovenija, dežela čudes, kjer jedo ljudi. No, saj jih v resnici ne.«, objavljeno v britanskem časopisu Mirror, začenja Mirrorjev novinar David Collins.

Ob prebiranju Collinsovega članka ugotovimo, da ga je očaralo prav vse – od Bohinja, kjer je preživel svoj počitniški teden, in bližnjih Triglavskih jezer, do čudovite Postojnske jame in Blejskega jezera z otočkom. Slovenija je »najbližje naravnim lepotam Nove Zelandije, ne da bi ti bilo treba zapustiti Evropo ali plačati pravo bogastvo«, zapiše v svoji počitniški reportaži Collins. Sklene pa jo z besedami: »Zadnjo noč pred poletom domov pa sva si želela le, da bi prišla za dva tedna in ne le za enega.«

Na direktorja Zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj Klemena Langusa smo se obrnili z naslednjimi vprašanji. Britanski gostje so med najbolj navdušenimi nad bohinjskimi kraji in naravo, ali se kaže kakšen porast števila britanskih gostov tudi v vaših evidencah? In ali nam podobno slavo pojejo še kje drugje v Evropi ali po svetu?

»V letošnji sezoni smo uspeli zadržati število britanskih turistov, s čimer smo lahko zadovoljni. Angleški trg je v veliki meri odvisen od dobrih letalskih povezav. Teh pa žal ni. Zato smo bili toliko bolj veseli odločitve agencije Inghams, ki je za letošnjo poletno sezono odprla čartersko linijo med Londonom, Manchestrom in Ljubljano.  Seveda si želimo, da se to naslednje leto ponovni. Glede na rezultate menim, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo in še krepilo. In da, tudi drugod po svetu – Srbija, Nemčija, Italija – se navadno o Bohinju piše v presežnikih. Glavna sporočila bralcem so skoraj vedno enaka: čista, neokrnjena narava, mir in tišina, kvalitetna ponudba, prijazni in ustrežljivi ljudje, sonaraven razvoj in tako naprej,« je na vprašanja odgovoril Langus.

Dnevnikova izvidnica

V okviru letošnje akcije Dnevnikova izvidnica, ki jo je lani časopis Dnevnik izvedel prvič, je Bohinj po mnenju strokovne žirije prejel priznanje za prvo mesto, po mnenju poslušalcev Radia Veseljak pa drugo.

Gre za akcijo, s katero želi Dnevnik preveriti dejanski položaj turizma v Sloveniji, zato so naključno izbrane slovenske kraje (letos so bili to: Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brežice, Idrija, Laško, Lendava, Ljutomer, Metlika, Ribnica, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Velenje in Zagorje) ocenjevali skozi oči tujih gostov. Ti so preverili vse storitve turistično-informacijskih centrov, preizkusili gostinsko in hotelsko ponudbo, si ogledali znamenitosti in sploh kot pravi turisti spoznavali izbrane turistične kraje. Njihova doživetja in vtise pa so novinarji podrobno popisali v obširnih tedenskih reportažah.

Objavljene reportaže so bile vselej nadgrajene tudi s strokovnimi mnenji poznavalcev s področja turizma in etnologije. V svojih komentarjih so se etnolog prof. dr. Janez Bogataj, predsednik FIJET Slovenija Drago Bulc, Dnevnikov urednik in novinar Vito Avguštin in direktor podjetja E – Laborat Primož Žižek osredotočili na gostoljubje, urejenost, izgled in čistočo obiskanega kraja, zanimali so jih označenost kraja in prometne povezave ter seveda kulturna, zabavna, rekreacijska, gastronomska in nastanitvena ponudba izbranega kraja.

Bohinj je bil v Dnevnikovi izvidnici opisan kot kraj, kjer se gostov iskreno razveselijo. »Bohinj je bil med kraji, ki jih je letos obiskala Dnevnikova izvidnica, eden zelo redkih, kjer je turizem na prvem mestu – tako v percepciji Slovenk in Slovencev, ko jim omeniš kraj, kot v pomenu, ki ga ima turizem za občino in kraj. Tudi nekatera druga mesta in mesteca z letošnjega seznama imajo seveda marsikaj za pokazati, na primer Škofja Loka, ki pa gleda na turizem očitno bolj mimobežno in nima na primer niti spodobnega hotela, ali Bovec, ki se vsaj tisti dan, ko je bila izvidnica na obisku pri njih, ni tako izkazal, kot bi pričakovali.

Bohinj je za odtenek izstopal – ker ima dolg seznam stvari, ki jih je vredno obiskati in si jih ogledati, in ker zna vse to ponuditi – tudi, če je vreme slabo. Ker s ponosom predstavlja svoje, lokalno in ker ti pokaže, da te je vesel, ker si prišel na obisk. Vsak ima sicer svojo izkušnjo, izkušnja Dnevnikove izvidnice na dan obiska v Bohinju pa je bila glede na pripoved naših skritih gostov natančno takšna,« je skupno odločitev strokovne komisije pojasnil Vito Avguštin.

Kaj pomeni priznanje tujih gostov, da je Bohinj med letos izbranimi turističnimi kraji najboljši, da je stanje turizma pri nas zelo dobro, čeprav se v kraju večinoma sliši, da nam turizem peša, da stanje ni tako rožnato? Ali je rezultat tak zaradi »konkurence«, saj so bili kraji za ocenjevanje izbrani naključno? To sta vprašanji, ki smo jih v zvezi z Dnevnikovo izvidnico zastavili direktorju Turizma Bohinj Klemenu Langusu.

»Vsekakor pomeni priznanje vsem turističnim delavcem v Bohinju in na tem mestu bi se jim želel zahvaliti in jim čestitati. Osebno se ne morem strinjati z oceno, da nam turizem peša. Žal ne moremo vplivati na problematiko nekaterih hotelov. Na ostalih področjih pa, temu je treba pritrditi, stopamo v korak s časom oziroma modernimi trendi na področju turizma. Temu pritrjujejo rezultati v letošnji sezoni, priznanja in različni strokovnjaki, ki spremljajo razvoj turizma v Bohinju. Morda se včasih res zdi, da stvari potekajo prepočasi, a turizem je tek na dolge proge. Rezultati ne pridejo čez noč, kot bi nekateri radi videli,« je odgovoril Langus.

»Turizem je panoga, na kateri morata sloneti razvoj in prihodnost Slovenije. Več kot 9 milijonov turističnih prenočitev, od tega 5,8 milijona prenočitev tujih turistov, skoraj 2,2 milijarde tujega turističnega priliva in več kot 100.000 delovnih mest so številčni podatki, ki bi morali dati slovenskemu turizmu izjemen pomen. Osnova naloga Dnevnikove izvidnice je pokazati izjemne zmožnosti slovenskega turizma – ne samo v nekaj najpomembnejših turističnih krajih v Sloveniji, Slovenija je namreč čudovita v vsakem mestu, vsaki vasi ...« je za Dnevnik povedal Bojan Petan, predsednik uprave Dnevnika.

»Turizem ima moč spreminjati svet«, pravi Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Kako so se spreminjale številke na področju turizma, pa je povedal Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo: »Pred petdesetimi leti je po svetu potovalo 50 milijonov ljudi, lani pa je to število prvič preseglo milijardo. Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji letos približno dva odstotka več tujih gostov. Beležimo porast prenočitev in se približujemo 13 odstotkom bruto domačega proizvoda. To so številke, o katerih smo lahko pred leti le sanjali in si jih nismo upali povedati na glas.«

Moja dežela – lepa in gostoljubna

»Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zato turistična društva in zveze z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, podjetij in mnogih organizacij in strokovnih institucij uresničujejo vrsto programov na tem področju. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje,« je zapisano na spletni strani Turistične zveze Slovenije pod projektom Moja dežela – lepa in gostoljubna.

Priznanje za najlepši in najgostoljubnejši turistični kraj je Bohinj v zadnjih letih dobil že drugič. Tokrat je zmagal pred Portorožem in Bledom. Ali to priznanje kaj doprinese k prepoznavnosti bohinja kot dobre turistične destinacije, smo vprašali direktorja Zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj Klemena Langusa.

»Vsekakor. Pomembno je, da se o destinaciji piše in govori. Seveda pozitivno. Tega nam je v zadnjem času primanjkovalo. Bohinj je in mora postati simbol trajnostnega turizma. Verjamem, da je to s sodelovanjem vseh deležnikov mogoče. Cilji in usmeritve so zastavljene v Strategiji razvoja bohinjskega turizma. Na poti do uresničitve zapisanega nam takšna priznanja lahko zelo pomagajo,« je povedal Langus.