Srečanje  sošolcev generacije 1970/71 je bilo v petek,   26. 6. na Veseli Vasi.

Generacija 1970/71 je štela 48 učencev. Nekateri so si šli nabirat nove izkušnje in nova znanja v poklicne ali srednje šole, nekateri so obiskovali zgolj »enajsto šolo pod mostom«. Nekaj jih je podaljšalo izobraževanje na Univerzi, tako da niso še vsi v »penzionu«. Žal so se štirje že preselili v večnost. Spomnili smo se jih s toplo mislijo in minuto molka.

Na vabilo se je do določenega datuma odzvalo 17 »učencev«, 12 iz a razreda in  5 iz b. Po 44-ih letih zaključenega osnovnošolska izobraževanja smo se sešli na Veseli Vasi, kjer smo pod kozolcem obujali spomine, gledali porumenele  fotografije iz osnovnošolskih let in tiste iz preteklih obletnic. Največ stavkov se je začelo: »Se spomnite…« ali pa: »Al pa takrat …«

Relativnostna teorija se je ta večer ponovno potrdila. Ob poslušanju glasbe iz »naših časov« in ob prepevanju (mimogrede g. Lojze je pohvalil ubranost naših glasov) so ure tekle z bliskovito hitrostjo.  Z Danico sva se malo po polnoči poslovili, prav tako večina deklet, fantje pa so še ostali in najbrž rekli še kakšno »moško«.

Med vožnjo sem zbirala vtise s tega večera in se v mislih dotaknila vsakogar od nas. 17 zrelih mož in žena. 17 usod, od katerih je vsaka pisala svojo življenjsko zgodbo. Nekaterim so se uresničile sanje, nekateri še kar sanjarimo …

Večer je bil prežet s toplino, prijateljstvom in spomini. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet srečamo; za piknik na Podgozdu bosta poskrbela Jože z Jame in Tone s Podgozda. Komaj čakamo!

Magda Kastelic Hočevar