V sredo, 11. 11. 2015, na martinovo, smo se v Žužemberku srečali parkinsonovi bolniki z Dolenjske in Bele krajine. Z nami je bila tudi predsednica Društva Trepetika  ga. Cvetka Likar. Po ogledu gradu, po katerem nas je suvereno popeljala ga. Milka Jernejčič, smo imeli v avli šole kratek kulturni program. Učenka Lucija je ob spremljavi Veronikine harmonike zapela pesem Le Krka ve, plesalca Lavra Košiček in Kristjan Šetina sta se zavrtela v ritmih sambe in ča-ča-čaja, pevke skupine Žitni klas so zapele pesmi slovensko dekle, Večerni zvon in Kuharska, ga. Silva Mohorčič pa je interpretirala svoji pesmi Sveti Martin in Bolečina.

Ravnateljica je zbrane prisrčno pozdravila in nam za dobrodošlico podarila kvačkane angelčke. Naše druženje se je nadaljevalo v gospodinjski učilnici, kjer nam je kuhar iz Brda pri Kranju, g. Robert Merzel s pomočjo urne pomočnice Maruše pripravljal okusne jedi. Začeli smo z ingverjevim čajem, ki smo ga srebali ob kruhkih s čičerikinim in tuninim namazom ter popečeni kruhki s paradižnikom, sirom in slanino. Sledila sta napitek iz banane in jogurta ter ješprenjeva solata z jabolki, olivami in balzamičnim  prelivom. Zdaj je bil že čas za glavne jedi: bučno juho z jogurtovo peno, zapečen lososov file iz pečice, pire sladkega krompirja z jabolki, zelenjavno polento in žafranovo rižoto z bučkami. Pika na i sta bili sladici: kuhana smetana z bučno marmelado in polnjeni dateljni.

Na pojedini so se nam pridružile pevke skupine Žitni klas, ki  niso mogle skriti navdušenja. Izrazile so svoje zadovoljstvo, češ da takega kuharskega tečaja še niso doživele.

Ob izbranih jedeh in prijetnem klepetu je čas bliskovito minil. Kuhar je bil presenečen nad gostoljubjem in prijaznostjo učencev. Ni še doživel, da bi ga vsak, kogarkoli je srečal, nasmejan vljudno pozdravil.

Vsi so bili mnenja, da bi se na podoben način še srečali.

Magda Kastelic Hočevar