Prvo oktobrsko deževno jutro smo se članice društva kmečkih žena z avtobusom odpeljale proti Krškem, kjer smo si ogledale Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Le-ta je edina v Sloveniji in edina na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki je v državni lasti Slovenije in Hrvaške. Deluje že od leta 1981, ki stoji v vasi Vrbina v občini Krško. Prvo kar smo si ogledale v Kulturnem domu kratek film delovanje elektrarne. Po ogledu smo se odpeljali v Jedrsko elektrarno. Z vodenim sprehodom se je trideset članic ogledalo klasičnem turbinsko zgradbo in zunanje hladilne naprave, preostale smo si z vodičem ogledale NEK kar z avtobusa. Po ogledu smo šli na kosilo v hotel City.
Nato nas je pot peljala na Grad Sevnica. Zgodovina Gradu Sevnica je najtesneje povezan z razvojem salzburške nadškofije posesti v štajerskem Posavju. Sedež sevniškega urada je bil na gradu, ki je ves čas do leta 1479, ki so ga zasedli Madžari. Grad deluje še danes saj imajo v njem poročno dvorano, sejno sobo, vinsko klet ter kavarno.
Po ogledu Gradu smo odšli na kmetijo Gorišek kjer se ukvarjajo z rejo koz in predelavo raznovrstnih sirov. Hiša sira je v centru Mokronoga, ker smo imele degustacijo njihovih različnih sirov, mesnin, sokov, vin postrežejo z doma pečenim kruhom. Po degustaciji smo nakupili še za svoje domače. Nato smo se odpeljali do zadnje točke našega popotovanja »Dežela kozolcev«. Dežela kozolcev se nahaja v Šentrupert. mlajša občina v Mirnski dolini, ki je prepoznavna po svojih projektih in prvem muzeju kozolcev na svetu. Le-ta se razprostira na 2,5 hektarjih, kjer je razstavljenih devetnajst sušilnih naprav, ki izhajajo iz Mirnske doline in šest tipov kozolcev. Po predstavitvi muzeja smo se ustavile še v prodajalni spominkov.
Dan se je prevesil v noč in odpeljali smo se proti naši Suhi krajini z željo, da gremo spomladi spet na izlet.




