Kot vsako leto je tudi letos DU Žužemberk organiziralo izlet za upokojence in sicer 19.9.2017 je pot vodila v zgodnjih jutranjih urah v smeri Rezije. Okrog 6.30 uri odhod s postaje iz Žužemberka, kjer so se zbrali še ostali upokojenci iz okoliških vasi. Med potjo se nam je na obvoznici v Ljubljani na ljubljanskem barju pridružil tudi vodič, ki je kmalu pričel z opisovanjem okoliških krajev in posebnosti v smeri Jesenic, ter nato na drugo stran Alp v Italijo priti Reziji.
Imeli smo priložnost videti zlivanje vse te vode, ki je v dneh zaznamovanih z obilnimi padavinami, na naši in na italijanski strani Alp. Pri nas se te vode zlivajo v nam poznano Savo Dolinko in Bohinjko, na Italijanski strani v večjo reko Belo. Mejo smo prestopili v Ratečah, nato pa se spustili v Furlanijo Julijsko krajino v smeri Rezije. Seveda Rezija nekoč (za devetimi gorami, odrezana od nas) na zelo nedostopnem predelu za Alpami, je danes popolnoma nekaj drugega. Infra struktura je tu zelo spremenila življenje (dežela je prepredena z avtocestami). Po v 70. letih uničujočem potresu se je tudi tu močno spremenilo. Zgradila so se nova naselja, nekatera stara pa tudi obnovila.
Država Slovenija je v kraju Ravance donirala sredstva za izgradnjo kulturnega doma, kjer nam je lokalni turistični vodič zelo slikovito opisal Rezijo, življenje Rezijanov nekoč in danes, običaje, tipične glasbe, ter seveda rezijansko narečje... Sledila je vožnja z avtobusom po dolini Rezije, reke Bele mimo vasice Solbice pod Kaninom (znana po rezijskih brausačih), nato proti Pušji vasi-(Venzone) ki je bila v letih 1976 močno porušena in kasneje zelo lepo obnovljena (cerkev cv. Andreja). Naslednja postaja je bila v Čedadu, ogled mesta Hudičevega mostu, ter voden obisk mestne stolnice..Pot je vodila nazaj proti SLO mimo Gorice proti Razdrtem na kmetijo Hudičevec, kjer je bilo kosilo in druženje,nato pa domov.