Nabrali smo kraški šetraj, ki leta in leta prenaša izzive vseh mogočih vremenskih prigod. Ni naključje, da v svojem imenu nosi besedo kraški. Že vrsto generacij je namreč stalni prebivalec suhih travnikov in s kamenjem posutih kraških gmajn. Bližnjega sorodnika ima kraški šetraj tudi na naših vrtovih, ki ima ime vrtni šetraj. Če kraškemu šetraju namenimo primerno sončen prostor se bo tudi na domačem vrtu zgledno ohranil. Primeren za uporabo je svež in sušen. Zanimivo je, da ga v srednjem veku menihi niso smeli uporabljati zaradi domnevnih afrodizičnih lastnosti. V kulinariki se šetraj odlično razume s stročnicami, kjer je skoraj obvezen. Nabrali smo žajbelj, ki se je ugnezdil v zaveternih pobočjih med skalami že zelo dolgo nazaj. Narava, kjer Kras s strmim korakom stopi v sinje modro morje, se mu je ob prihodu zazdela tako idilična, da je brez pomisleka sklenil ostati tu za vedno. Njegovi hrapavi listi, ki po obliki spominjajo na naše jezike, so odlična pomoč za ustno votlino in grlo. Njegova moč je zelo vsestranska, zato tudi ne preseneča, da je že v antičnih časih užival izjemno velik ugled. O žajblju se širi glas, da je zelišče nesmrtnosti, da njegova uporaba podaljšuje življenje ter preganja demone. V kulinariki zelo paše k mesnim jedem in pri pripravi ribjih jedi. njegova aroma se bo prijetno zlila z mesnimi paštetami in jetri, odlično spada tudi k brezmesnim jedem , enolončnico, paradižnikovo omako ali ga preprosto vmešamo v zeliščno sol. 

Nabrali smo divje šparglje. Šparglji ali beluši so med prvimi vrstami pomladne zelenjave . Recepti s šparglji so prava kulinarična popestritev jedilnika, poleg tega so tudi izredno zdravi. Čudovite freske v hrastoveljski romarski cerkvici sv. Trojice iz 15. stoletja sodijo v sam vrh zakladnice našega srednjeveškega stenskega slikarstva. Najbolj znamenita izmed njih Mrtvaški ples je vredna ogleda.
Slovenija je dežela mnogih presežkov vsekakor izstopa tudi po svoji rastlinski pestrosti. Preko 3300 različnih vrst lahko najdemo na ravninah in v gričevju kraškega roba. Prav vse pa imajo svojo zgodbo, ki smo jo slišali na obisku pri zeliščno-etnološki domačiji Belajevi.