Kras je pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, kjer ni nikoli dolgčas.

Zeleni Kras je območje edinstvene narave, kulture in zgodovinske krajine s prostranimi gozdovi in tipičnimi kraškimi pojavi. Neokrnjen prostor daje zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Zaradi slednjega je nam zeliščarjem še posebej zanimiv, tako da nas je tokrat kljub dežju pot zopet zanesla v te kraje.

Načrt za ta izlet sta skrbno pripravila naša člana g. Berti Kapun in ga. Martina Kapun in tudi sama organizirala ter preverila obisk zanimivosti tega prostora.Tu so seveda tudi najlepše svetovno znane kraške jame, kot so: Postonjska jama, Križna jama, Škocjanske jame, Planinska in nam manj znana jama Vilenica, ki smo jo tokrat obiskali člani in članice našega Društva. Vilenica je zaslovela že v 17. stoletju kot prva turistična jama v Evropi. V belih meglicah, ki se dvigujejo iz vhoda so nekdaj domačini videvali ples belih žena. Živele naj bi osamljene v svoji jami, a so vendarle spremljale življenje vasi v okolici in si kdaj pa kdaj zaželele bližine človeka. Do sredine 19. stoletja je jama slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Prvi častitljiv obiskovalec je bil leta 1660 avstrijski cesar Leopold I., ki si je med obiskom kobilarne v Lipici ogledal tudi jamo. Kasneje je Vilenica zaradi novih odkritij v Postojnski jami počasi začela toniti v pozabo. Dolgo zapuščena je Vilenica ponovno zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Po ogledu skrivnostne in čudovite jame, smo se polni vtisov odpravili proti Lokvam na ogled najstarejše pršutarne na Krasu, kjer zori po pristno starodavnem načinu evropsko zaščiteni »Kraški pršut«, soljen samo s soljo iz piranskih solin. Po ogledu pršutarne, opremljeni z zorjenimi dobrotami, smo se odpravili soncu nasproti na Primorsko, preko Kopra v Marezige, kjer nas je čakalo okusno pristno primorsko kosilo in izborni kraški refošk. Okrepčani smo nadaljevali pot do reke Dragonje, kjer nas je sprejel g. Matej Bergant v Histrii Botanici. Tu smo si ogledali destilarno in proces destilacije kraških zelišč.  Na posestvu  so se lotili pridelave zdravilnih in aromatičnih rastlin ekskluzivno za namen destilacije. Gojijo meliso, sivko, smilj, pegasti badelj, rman, artičoke in mirto. Vse rastline, ki jih pridelujejo, so vzgojene iz semen ali potaknjencev, ki so skrbno izbrani in nabrani v naravi na področju Istre ter vzgojeni na naraven način. Destilirajo tudi rožmarin, lovor in cipreso. Poslušali smo zanimivo predavanje o rastiščih zelišč in načinu predelave eteričnih olj ter hidrolatov. Zelišča in dišavnice gojijo, pridelajo sami ali jih naberejo v naravi;

vse hidrolate in eterična olja predelujejo na povsem naraven način, v lastni destileriji, z izvirsko vodo iz reke Dragonje (prečiščeno preko sistema povratne osmoze); je vsak izdelek skrbno shranjen, praviloma v stekleni embalaži. Vse v procesu predelave je opravljeno naravno in skrbno ter z ljubeznijo do narave.

Po sončnem zahodu smo se poslovili tudi mi in se odpravili nazaj proti domu. Bil je še en nepozaben in poučen dan za nas zeliščarje.