Pri Bledu se usmerimo proti Pokljuki. Najprej se peljemo kozi Gorje in mimo opuščenega smučišča Zatrnik do Rudnega polja na Pokljuki. Od tu nadaljujemo peš naravnost po makadamski cesti, ki nas naprej pripelje do križišča in proti planini Konjščica. Kolovoz, ki se takoj strne v gozd se kaj kmalu položi in ob peš poti na levi vidimo potoček Ribnica. Po nadaljnih korakih nas pot pripelje do sirarne na planini Konjščica.

Lep razgled se odpira na vse strani, ki je še lepši, če gremo nekaj minut do korita nad pastirskim stanom. Na vzhodni strani v bližini gozdnata pobočja in vrhove pokljuške planote. Po krajšem počitku nas pot vodi do koče na Uskovnici (1154), ki se nahaja na delu manjše planote Uskovnice, le ta pa je med Pokljuko in dolino Voje. Hodimo,  malce smo že utrujeni tu se tudi naša skupina razdeli v dve manjši skupini. Ko prispemo v bližino koče se nam odpre lep razgled na gore, ki obdajajo Bohinj. V bližini koče je tudi kapelica in tu lahko občudujemo zanimive grbinaste travnike, le ti so redkost v slovenskih gorah. Po števinih grapah in soteskah tečejo čisti gorski potoki ( Vintgar, Mlinarica, Mostnica), ki so prijetna osvežitev v poletnem času in se združijo v reki Savo in Sočo.

Podobo te čudovite pokrajine  zaokroža izjemno bogastvo flore in favne s številnimi redkimi in posebej zavarovanimi rastlinskimi vrstami. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim. Je presunljivo lep in zato potreben posebne obravnave. Posebej lepo in prijetno se je sprehoditi v poletnem času. Doline in planote so prekrite z zelenimi gozdovi in pašniki in  nad njimi se dvigajo visoki vrhovi. Po 11 km hoje čez drn in strn smo bili vsi izredno veseli, da smo imeli priložnost preživeti dan v najlepšem parku v Sloveniji.