Tokrat je kot svečan govornik spregovoril ravnatelj Osnovne šole Zreče, Peter Kos. V občini, kjer razen oddelka knjižnice nimajo profesionalnih kulturnih institucij, predstavljajo hrbtenico kulturnega dogajanja posamezniki in skupine znotraj ljubiteljskih kulturnih društev. Občina Zreče se tem posameznikom in skupinam že vse od svoje ustanovitve zahvaljuje za njihov prispevek tudi s podeljevanjem priznanj in nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku. Na predlog Komisije za negospodarske zadeve in civilno družbo, ki je obravnavala vse letos podane predloge, je bil sprejet sklep o podelitvi dveh posamičnih in enega skupinskega priznanja in nagrade. Priznanja in nagrade je podelil župan Občine Zreče, mag. Boris Podvršnik. In kdo so bili letošnji prejemniki?

Skupinsko priznanje. Pevski zbor Skomarski cerkveni pevci obstaja že več kot 70 let. Do leta 1997 je pevce več kot 50 let uspešno vodil Alojz Kovše. Po njegovi smrti, leta 1997, je vodstvo zbora prevzel njegov sin, Jože Kovše. Skomarski cerkveni pevci ne nastopajo le pri bogoslužjih na Skomarju, ampak so aktivni tudi od raznih prireditvah. Njihovi nastopi so pred dvema letoma bogato popestrili praznovanje 700 letnice prve pisne omembe Skomarja in prve omembe cerkve na Skomarju, saj je njihov repertoar sestavljen večinoma iz slovenskih ljudskih pesmi in Vodovnikovih pesmi. Veliko let so nastopali tudi na prireditvah ob praznovanju Jurijeve nedelje in lepe nedelje na Skomarju, v preteklosti pa so se večkrat udeležili tudi raznih srečanj ljudskih pevcev. S svojimi nastopi skrbijo za širjenje ljudskega izročila in ohranjanje kulturne dediščine na Skomarju in bližnjih krajih. V zadnjih letih je število pevcev nekoliko upadlo in trenutno je aktivnih še 11 pevcev, ki pa z vztrajnim delom, ubranimi glasovi in dobrim vodstvom žanjejo občudovanje poslušalcev.

Individualno priznanje. Samo Jezovšek, magister prof. glas. ped., se je rodil 22.4.1989 v Mariboru. Z glasbo se je začel ukvarjati pri sedmih letih, ko je začel obiskovati nižjo glasbeno šolo za harmoniko pri profesorici Bojani Matavž. Pri svojih enajstih letih je poleg harmonike začel igrati klavir pri profesorici Lidiji Krupljan. Bil je dijak  Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 2015 postal magister profesor glasbene pedagogike. Sodeluje pri raznovrstnih glasbenih skupinah in je zborovodja MePZ Strune od leta 2007. Tam skrbi, da prepevajo vse zvrsti zborovske glasbe, s posebnim poudarkom na skladbah slovenskih avtorjev in priredbah ljudskih pesmi , seveda pa jih mladostna zagnanost vodi tudi v program zborovskih priredb slovenske in tuje zabavne glasbe. Iz tega sklepa velja omeniti predvsem nekatere odmevne koncerte, kot so bili:ʺCan you feel the love tonight!ʺ, božično novoletni koncert z zreškimi godbeniki, večer slovenskih popevk v preobleki za zbor in orkester ʺZlat prah imaš v očehʺ, Koncerta z Nuško Drašček in Skupino Lʹ Orfeos ter z Evo Črne in drugimi Slovenskimi pevci. Proti koncu leta 2014 so s pevcem Ninom posneli skladbo Simfonija, ki se vrti po slovenskih radijskih postajah. Velja omeniti tudi izjemne dosežke zbora pod njegovim umetniškim vodstvom. Na tekmovanju Sozvočenja 2014, kjer so se pevski zbori pomerili s tematskimi sporedi, so prejeli priznanje za obetavno zasedbo oz. drugo nagrado. V letu 2015 pa jim je na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb uspelo doseči odličen rezultat. Pod Samovo taktirko so zasluženo prejeli zlato priznanje in posebno priznanje za obetavnega zborovodjo.

Priznanje za življenjsko delo. Alojz Ravničan se je vključil v zborovsko petje v Zrečah po končani vojaščini leta 1954 v moški pevski zbor DPD Svoboda Zreče. Po reformiranju moškega zbora v mešani pevski zbor DPD Svoboda Zreče je nekaj časa prepeval tudi v tem zboru. Po kratkem predahu pa je vstopil v vrste članov moškega pevskega zbora PGD Zreče. Tako je bil v letu 1987 ustanovljen moški pevski zbor PGD Zreče, kjer je bil eden izmed prvih članov tudi  Alojz Ravničan. S svojim večnim optimizmom in preudarnostjo, ter sposobnostjo vzdrževanja toplih človeških odnosov daje zboru svoj nepozabni pečat. Med pevci uspešno premaguje težave in nesporazume, ki se pojavljajo v toliko letnem delovanju skupine. S svojo mirnostjo, duhovitostjo in pevskim znanjem vedno najde ustrezno vzpodbudo, da zbor obstaja, saj so v zboru večinoma starejši pevci. V ne tako dolgi preteklosti je bil vzor pripadnosti zboru, ko je kljub težki bolezni njegove žene, vedno našel čas in se udeležil vaj in nastopov zbora. Za naš moški zbor PGD Zreče je njegova sposobnost pripadnosti zboru neprecenljive vrednosti, zato smatramo, da bi za dolgoletno aktivnost v zborovskemu petju v Zrečah ob slovenskem kulturnem prazniku, priznanje prišlo v prave roke so zapisali kolegi omenjenega zbora.

Urška Firer