Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Braslovče
JUTRI
10°C
0°C
PON.
13°C
1°C
Kulturno društvo GOMILSKO
Kultura

Kulturno društvo GOMILSKO

Predstavitev

Dejavnosti društva:

-          Otroška folklorna skupina »Srajčke«

-          Mladinska gledališka skupina

-          Odrasla gledališka skupina

-          Literarna sekcija

-          Ustvarjalne delavnice

-          Sekstet Gomilsko

-         

Sedanje Kulturno društvo Gomilsko je bilo ustanovljeno l. 1975 kot Kulturno prosvetno društvo Gomilsko. To je hkrati pomenilo organizirano obliko kulturnega delovanja v KS Gomilsko. Neorganizirana oblika pa je bila pred tem že ves čas prisotna. Ne moremo namreč trditi, da so krajani čutili pomanjkanje možnosti pri kulturnem udejstvovanju, ker ni bilo za ta namen ustanovljenega društva. Prav nasprotno. Središče kulturnega dogajanja je bila šola s svojimi prizadevnimi učitelji. V okviru TVD Partizan so skrbeli za dramsko dejavnost. Zelo močna pevska dejavnost pa je bila znotraj PGD Gomilsko. Veliko kulturne aktivnosti je bilo tudi znotraj še takratne OO ZSMS Gomilsko. Mladi so se angažirali pri ustvarjanju različnih recitalov, iger in skečev. Verjetno je v začetku sedemdesetih prevladala težnja po združitvi vseh potencialov po posameznih društvih in zato je prišlo do ustanovitve društva.

Prva predsednica društva je bila ga. Marija Sovinc. 
V letih 1980 do 1982 jo je nasledil g. Vito Hazler. 
Zaradi preselitve iz kraja je prišlo do predčasnih volitev,  na katerih je bil za predsednika izvoljen g. Danijel Brišnik, ki je redni mandat podaljšal za eno leto. 
Tako je leta 1987 predsednikovanje nastopila ga. Milena Derča, ki je vztrajala vse do leta 1995. 
Takrat lahko govorimo o nekakšni krizi vodenja, saj je dve leti kot predstavnik kolektivnega vodstva nastopal g. Dušan Tiselj. 
Leta 1997 pa je bil imenovan za dobo štirih let. V letu 2001 je na volilnem občnem zboru mesto predsednika prevzela ga. Marija Rančigaj, ki je v l. 2005 sprejela tudi drugi mandat. 
Na izrednem občnem zboru 15.6.2007, je mesto predsednika prevzel Andrej Šram.

 

Zadnje vsebine