Logo MojaObčina.si
JUTRI
8°C
-3°C
ČET.
8°C
-1°C
Oceni objavo

Intervju s članico RK Zagorje Valentino Panger

Ženski rokometni klub iz Zagorja ob Savi loči le še ena tekma od državnih prvakinj. To bi bil za rokometašice Zagorja zgodovinski uspeh. Zaradi tega smo se odločili objaviti pogovor s krožno napadalko Valentino Panger, članico RK Zagorje.
Za začetek se predstavi, povej nekaj besed o sebi .

Sem Valentina Panger, rojena sem 14.1.1991 in prihajam iz Pirana. Sem članica Rokometnega kluba iz Zagorja ob Savi.

Kašni so bili tvoji prvi koraki v rokometu, kje si začela trenirati, kaj te je navdušilo za ta šport?
Rokomet sem začela trenirati v prvem razredu osnovne šole, v bistvu je šlo za rokometni
krožek. Kljub temu da sta se z rokometom ukvarjala tudi moj oče in starejša
sestra, me je k rokometnemu krožku najprej povabila takratna učiteljica
telovadbe in kasneje tudi moja trenerka Dunja Žugelj. Kar kmalu sem zaigrala i
za Rokometni klub Piran, ki je tudi moj matični klub.

V katerem klubu treniraš in kakšno mnenje imaš o njem?

Trenutno igram za rokometni klub Zagorje. Tukaj se počutim zelo dobro že od samega
začetka. Ekipa in vodstvo so me zelo lepo sprejeli. Klub je na višjem nivoju, sploh kar zadeva financ in igre, kot je moj nekdanji klub.

Kako te je športna pot zanesla v Zagorje ob Savi?

Verjetno po srečnem ali nesrečnem naključju. Kakor za koga. Moj nekdanji klub (RK Piran) je prejšnjo sezono odstopil iz prve državne lige in kasneje je prva ekipa tudi
razpadla. Kmalu po tem smo se začeli z RK Zagorje dogovarjati, da bi pri njih
igrala v naslednji sezoni in takoj sem vedela, da bo to klub, kjer bom z
veseljem nadaljevala svojo rokometno kariero.

Kako si se navadila na življenje v Zagorju, ki se precej razlikuje od Pirana od koder
prihajaš?

Ja, seveda se zelo razlikuje. Morje ima svoj čar, jaz pa sem celo svoje življenje
preživela na morju. Na začetku me je bilo malo strah, kako bo name vplivala ta
sprememba okolja. Bilo je vse drugače in novo: stanovanje, ljudje, okoli mene
sami hribi, brez morja. Ampak sčasoma se privadiš na to okolje, nekako sem ga
sprejela za svojega. Verjetno je veliko pripomoglo k temu, da živim skupaj s
svojo dolgoletno soigralko iz Pirana, saj sem tako vseeno imela nekoga
˝domačega˝ ves čas ob sebi. Kljub vsemu pa se zelo rada vračam domov.

Koliko časa že treniraš? Si imela kdaj krizo in si želela končati z rokometno kariero?

Treniram od prvega razreda osnovne šole. Se pravi 19 let. Seveda sem imela krizo. Mislim, da se vsakemu športniku zgodi, da se kdaj znajde na prelomnici, ko ne ve ali bi nadaljeval ali vse skupaj pustil. Če se ne motim, se je to zgodilo dve leti
nazaj. Takrat sem bila resno odločena, da ne bom nadaljevala z rokometno
kariero. Prišlo je tako daleč, da se ekipi nisem niti pridružila na poletnih
pripravah, saj sem bila trdno odločena vse skupaj pustiti. Na koncu pa sem se
pustila prepričati soigralkam in trenerki.

Katero pozicijo igraš? Na katerem položaju si najboljša?

Igram na položaju krožne napadalke. Tukaj se počutim najboljše, v času svoje rokometne kariere pa sem igrala tudi na ostalih položajih.

Kako je s poškodbami? Si velikokrat poškodovana?
Poškodbe so sestavni del športa in kar nekaj sem jih tudi sama izkusila. Najhujša je bila poškodba levega kolena. Do zdaj sem imela dvakrat operirano levo koleno.

Te v Zagorju ljudje poznajo kot rokometašico? Imaš oboževalce zaradi športa?

Ja, mislim, da me v Zagorju poznajo predvsem kot rokometašico. Ljudje imajo radi športnice. Tako mislim, da sem si kakšnega simpatizerja pridobila tudi jaz.

Ima rokometni klub Zagorje navijače? Kakšno mnenje imaš o  njih.
Rokometni klub Zagorje ima skupino navijačev – Crazy Boys. Ti navijači so našemu klubu izjemno naklonjeni, spodbujajo nas v dobrem in slabem, prisotni so tako na domačih tekmah in tudi na tekmah v gosteh. Hvaležne smo, da imamo za sabo nekoga, ki nas vedno glasno in pozitivno spodbuja, kar nam daje še dodatni zagon.

RK Zagorje je trenutno na 1. mestu v državnem prvenstvu. Obeta se vam naslov državnih prvakinj, prvi v zgodovini Slovenije. To pomeni, da si Zagorju obeta nastop v ligi prvakinj. Kako gledaš na ta zgodovinski uspeh?

Ta uspeh se bo zagotovo za vedno zapisal v zgodovino RK Zagorje in tudi v zgodovino slovenskega rokometa. Nastop v ligi prvakinj bi bil velik korak naprej in velika nagrada za ekipo, ki se je celo sezono trudila za državni naslov. Jaz, kot igralka, bi si zelo želela nastopa v ligi prvakinj, vendar pa se vsi zavedamo, da to ni odvisno samo od nas.

Kaj bi nastop RK Zagorja pomenil za Zagorje ob Savi? Aali ste konkurenčne z najboljšimi v Evropi?

Za eno tako majhno mesto v Sloveniji bi to pomenilo ogromen dosežek. Že osvojitev državnega prvenstva je izjemen rezultat. Vsi vemo, da je liga prvakinj elita rokometa in igrati med najboljšimi klubi, je velika čast. Da bi lahko konkurirali najboljšim klubom, bi bilo verjetno potrebno tudi marsikaj nadgraditi.

Kolikšna je kapaciteta zagorske športne dvorane? Je primerna za igranje tekem na najvišjem nivoju kot je liga prvakinj?

Za slovensko ligo je dvorana v Zagorju več kot primerna, vendar se še takrat ne napolni. Za ligo prvakinj pa dvorana ne bi bila primerna, saj kapaciteta ne ustreza njihovim pogojem. V tem primeru bi se tekme lige prvakinj morale odigrati drugje.

Zadnja leta se za državnega prvaka borita predvsem RK Zagorje in ljubljanski  Krim. Zaradi tega se je razvilo pravo rivalstvo na relaciji Zagorje-Ljubljana.  Če bi imela možnost, bi prestopila v RK Krim?
Imela sem to možnost, ampak sem jo odločno zavrnila. In ni mi žal. Mislim, da sem se pravilno odločila, ko sem izbrala RK Zagorje.

Kdo je vaš trener in kako se razumeš z njim in z vodstvom kluba?

Trener naše ekipe je Bojan Voglar. S trenerjem in vodstvom kluba se zelo dobro razumemo.

Kolikokrat tedensko treniraš?

Treniramo enkrat dnevno vsak dan. Na poletnih pripravah pa treniramo dvakrat dnevno.

Kako se sproščaš po napornih treningih?

Družim se s soigralkami in s prijatelji, prosti čas izkoristim za kakšno kavico, sprehod ali izlet. Ko imam čas, grem tudi domov na obalo.

Kašno je stanje v slačilnici, se igralke razumete med seboj?

Igralke se zelo dobro razumemo med seboj. Smo zelo povezane, dobro sodelujemo, kar se pozna tudi na igrišču.

Ali imaš pred tekmo kakšne rituale, ki ti pomagajo pri boljši igri?

Nimam, sem pa kljub temu malo vraževerna. Vedno moram obleči isto majico in hlače pod dresom. Frizura mora tudi vedno biti ista.

Kako je s prehrano? Ali imaš kakšno posebno dieto?

Kot športnica se trudim čim bolj zdravo jesti. Seveda imam tudi dneve, ko se pregrešim. Pred treningi in tekmami poskušam jesti bolj lahko hrano. Nikakor pa se ne morem odpovedati Nutelli(smeh). Načeloma pa nimam nobenega posebnega jedilnika.

Podpirate alkohol in tobačne izdelke ali ste mnenja, da to ne sodi v športne kroge?

V šport ne sodijo alkoholni in tobačni izdelki. Vsi pa vemo, da se je temu tudi zelo težko izogniti. Jaz nikogar ne obsojam glede uživanja le-teh, dokler je v mejah normale. Sama nisem pripadnica tobačnih izdelkov in  ne kadim. Včasih pa na kakšno pomembno zmago nazdravimo.

Najljubši rokometni klub? Vzornik ali vzornica? 

Nisem pripadnica nobenega rokometnega kluba. Rada gledam dober rokomet in sem mnenja, da naj zmaga boljši. Vedno mi je bila zelo všeč igra Michaela Knudsena, Mikkela Kansena in Heidi Loke.

Ali te družina, prijatelji podpirajo na tvoji športni poti?

Ja, vsi so zelo ponosni name. Stojijo mi ob strani, me spodbujajo in tudi redno spremljajo naše rezultate.

Nastopaš tudi v Slovenski ženski rokometni reprezentanci?

Bila sem članica kadetske in mladinske ženske rokometne reprezentance, za člansko reprezentanco pa sem imela dva nastopa.

Katera klubska tekma ti je ostala najbolj v spominu?

Kar nekaj jih je še iz časa, ko sem igrala za RK Piran. Od letos pa se mi bo najverjetneje najbolj vtisnila v spomin tekma z Ajdovščino, ki je bila ključna za osvojitev naslova državnih prvakinj.

V kateri dvorani ti je najboljše vzdušje in kje najraje igraš?

Najboljše je vedno igrati v domači dvorani. Nekoč je to bilo v dvorani v Luciji, sedaj pa je to v dvorani v Zagorju. Ni ga čez domače igrišče in navijače.

Se še šolaš? Želiš živeti od rokometa ali si ustvariti kariero na kašnem drugem področju, ki nima zveze z rokometom? Kaj boš počela po končani karieri?

Trenutno zaključujem študij inkluzivne pedagogike in pišem magistrsko nalogo. Dokler bom zdrava in pri močeh, bi rada še igrala. Kasneje pa želim unovčiti svoje znanje in se zaposliti v svoji stroki.

Kakšne ambicije imaš za prihodnost? Če bi lahko izbirala, v katerem klubu bi rada nekoč nastopala?

Najprej si želim, da zmagamo še zadnjo tekmo in osvojimo prvenstvo. Kasneje pa si želim nastopati v ligi prvakinj. Mislim, da je to ena najvišjih stopnic, ki jih lahko v svoji rokometni karieri nekdo osvoji. Že kot deklica sem sanjala, da bi nekoč lahko zaigrala za kakšen velik evropski klub. Rokomet v Sloveniji je premalo cenjen, ponekod v tujini pa veliko bolj, zato bi rada to pravo rokometno evforijo tudi nekoč izkusila. Trenutno ostajam zvesta RK Zagorje, nikoli pa ne veš, kam te pot lahko zanese.

To je bil pogovor s piransko Zagorjanko. Ekipa Ltg news ti želi še obilico športnih uspehov v dresu RK Zagorje.








Oglejte si tudi