V Zagorju, ob glavni cesti med trgovino Spar in glavnim krožiščem, te dni obilno cvetijo divji kostanji. Prvotni domovini navadnega divjega kostanja sta Grčija in Albanija. V druge dele Evrope se je preko Dunaja začel širiti ob koncu 16. stoletja. Drevo zahteva humozna, globoka, odcedna, vendar dovolj vlažna tla.
V Sloveniji drevoredi divjega kostanja počasi izginjajo. Med razlogi so pomanjkanje prostora, številni plodovi, ki motijo vzdrževalne službe, ter nekateri škodljivci, ki ogrožajo ta drevesa. Redki preostali kostanjevi drevoredi ostajajo pomembna mestotvorna prvina in naravna dediščina, pogosto so tudi zakonsko zavarovani kot spomenik oblikovane narave.
V krajih, kjer se zavedajo kulturnozgodovinskega pomena drevoredov divjih kostanjev, so v zadnjih letih začeli z njihovim sistematičnim obnavljanjem in sanacijo. Le redka pa so mesta, kjer so drzno in z mislijo na tradicijo zasnovali nove kostanjeve drevorede. Med njimi je tudi Zagorje ob Savi. Po tehtnem razmisleku o prednostih in slabostih posameznih sort, je tako Občina Zagorje ob Savi že leta 2011 zasadila 17 mladih kostanjevih dreves sorte »Baumannii«. Sorta je manj občutljiva za onesnaženje in nima plodov. V teh dneh je v polnem cvetenju in sprehajalcem nudi prekrasne poglede in morda tudi spomine na Avsenikovo pesem Pod cvetočimi kostanji