Helsinki

Vse se je začelo na letališču v Zagrebu. S prijateljem sva nestrpno čakala na letalo, da naju popelje do Dunaja in od tam v glavno mesto Finske. Let je trajal skupno 3 ure in 45 minut. Že visoko nad zemljo je bil razgled čudovit. Finski otočki in zaplate oblakov pričarajo pravljico. Pristanek na varnih tleh in prvi stik s prečudovito Nordijsko državo.

Na »prvo žogo« se je vse zdelo kot doma, v Sloveniji. Jasno nebo, topla temperatura, gozdovi. Prva razlika se je vsekakor pokazala v cenah. Za taksi od letališča do bivališča sva namreč odštela dobrih 25 EUR, čeprav sva se peljala le slabih 6 km. »Pa dobro, sva pač v državi, kjer je luksuz drag.« Pa se je v osmih dneh bivanja v Helsinkih izkazalo, da ni drag samo luksuz ampak so precej dražje tudi osnovne dobrine, kot so: kruh, mleko, moka, sir, … Mesto samo po sebi ni »oh in sploh baročno načičkano« ampak je preprosto, polno gozdov, parkov, zaobljenih skal in po večini ga obdaja morje.

* Znamenitosti in ogledi

Otok in trdnjava Suomenlinna predstavlja kulturni spomenik mesta Helsinki. Topovi, ki še vedno gledajo na Zahod, opominjajo na obdobje Ruske vlade v 19. Stoletju. Je ena izmed najpopularnejših turističnih atrakcij in, po mojem mnenju, tudi ena izmed najlepših. Od leta 1991 spada trdnjava pod zaščito UNESCO. Vse, kar je vredno ogleda, je obiskovalcu dostopno peš. Tako si med sprehodom lahko ogledamo Rusko ortodoksno cerkev, dvorišče, ki služi kot glavni trg, Kustaanmiekko, ki ponuja pogled na skalnato obalo in topove, ki so tukaj ostali iz Ruskih časov ter Kraljeva vrata, zgrajena med leti 1753 in 1754. Priporočam tudi osvežitev v vodi, na plaži pri Kustaanmiekki. Voda je sicer nekoliko motna in hladna, izkušnja pa predvsem osvežujoča!

Ortodoksna cerkev Uspenski, Luteranska katedrala Tuomiokirkko in cerkev Temppeliaukio so tri največje cerkve v Helsinkih. Zanimive so zaradi izgleda, seveda pa predstavljajo del zgodovine in kulture samega naroda. Cerkev Uspenski krasi trinajst kupol, ki predstavljajo Jezusa in njegovih dvanajst Apostolov. Luteranska katedrala je nedolžno bele barve in »štrli« v nebo iz skoraj vsakega zornega kota mesta, medtem ko je Temppeliaukio zanimiva predvsem zaradi tega, ker je vklesana v živ kamen in lahko pričara prijetno zavetje v dežju. 

Zabaviščni park Linnanmäki je zanimiv za starejše, mlade in mlajše, saj se za vsakogar najde kaj prijetnega. Če niste navdušenec adrenalinskih vlakcev in hitrostnih prog, se lahko (zastonj!) sprehodite skozi park, si privoščite sladoled ali prigrizek ali pa posedate po klopeh in spremljate navdušenje obiskovalcev. Park je med manjšimi, zanimivo pa je tudi to, da si lahko za vsako napravo kupite vožnjo in vam tako ni treba odšteti 33 EUR za celodnevno karto. Priporočam vožnjo z velikim kolesom, saj se vam na vrhu ponuja razgled na vse strani Helsinkov.

Otok Seurasaari je poseljen s prijaznimi vevericami in ptiči. Na otoku je muzej na prostem, ki prikazuje zbirko starih, originalnih lesenih stavb iz 18., 19. in 20. stoletja, ki so jih na otok naselili iz različnih delov države. Otok je resnično vreden obiska, saj obiskovalec dobi občutek, da se sprehaja po vasici, kjer je obstal čas. Vse stavbe so dostopne vsakomur, le za nekatere je, za ogled notranjosti, potrebno kupiti vstopnico (7 EUR). Ogledate si lahko kmečki dvorec (JZ), leseno cerkev (Karuna, 1686), manjše koče in leseni mlin. Seveda ne manjka restavracija in trgovina s spominki.

Muzej Ateneum in Galerija modernih umetnosti Kiasma. V Kiasmi si lahko ogledate zbirko modernih fotografij, slik, video posnetkov ipd. Že stavba sama po sebi ima moderen izgled in se nahaja pri glavni železniški postaji. Zanjo pravijo, da jo ljubiš ali pa ne. Zame bo držalo bolj drugo, saj je polna različnih tem in tako lahko dobiš občutek, da ti želijo predstaviti milijon zgodb z bolj ali manj istimi stvarmi. Medtem ko muzej Ateneum predstavlja magijo Laponske in je izredno zanimiv, saj se tam predstavijo Finski umetniki kot so Marja Helander, Antero Takala, Heikki Tuomela, poleg njih pa je zaslediti še svetovno poznane umetnike kot so npr. Van Gogh, Gauguin in Cézanne. Poudarek razstave je predvsem na svetlobi, ki opozarja na to, kako se svetloba Laponske dnevno spreminja. V tem muzeju obiskovalec za trenutek morda pogreša nekoliko Kiasmine »modernosti«, saj bi z dobro projekcijo lahko ustvarili pravcati severni sij (Aurora borealis). Za ogled obeh muzejev boste odšteli 20 EUR (18 EUR, če ste študent), kar niti ni tako pretirano.

Skok v Tallin ali v St. Petersburg je priporočljiv, saj boste za dvosmerno karto do Tallina odšteli 38 EUR, ogledali pa si boste lahko mesto, ki je po izgledu precej bolj razgibano in drugačno kot Helsinki. Karto lahko kupite v pristanišču pri zastopniku Linda Line express. Predvsem v poletnih mesecih (julij, avgust) je dobro karto kupiti kak dan ali dva pred odhodom, saj so linije precej zasedene. Seveda pa ladja vozi samo poleti. Sama sem se odločila za skok v Tallin in ga ne obžalujem. Stari mestni del namreč ponuja čudovite razglede, izvrstno ohranjeno obzidje, Katarinino ulico in  klošter, lepo ohranjene cerkve, od glavnega mesta Finske pa se razlikuje predvsem po cenah in okusni kavi. Cene pijače in jedače so primerljive z našimi (če se ne boste usedli v najbolj »turistom prijazno« restavracijo).

* Vtisi in doživetja

Helsinki so nekaj posebnega zaradi neokrnjene narave in prebivalcev, ki so izredno dobro ekološko osveščeni. Za vsako pločevinko, ki jo vrnejo, v trgovini dobijo 15 centov (kamen na kamen palača).

Človek sedi v parku od četrte ure popoldan do desetih zvečer in zanimivo je to, da se sonce v tem času ne prestavi iz iste točke na nebu.  

Ljudje so morda nekoliko bolj zaprti in sramežljivi, vendar vseeno zelo prijazni, ustrežljivi in skoraj vsi govorijo tekoče Angleško, kar je velika prednost za tujca, saj je Finščino nemogoče povezati s katerimkoli drugim jezikom iz Slovanske ali Germanske skupine (mačka=kissa; hvala=Kiitos; na zdravje=Kippis). Ker imajo svetlobo in toploto le za kratek čas, jim okoli hiše raste VSE, od trave do dreves in plevela. Nič niso obremenjeni s košnjo in »pedenanjem« okolice, saj svetlobo raje izkoristijo za to, da  se vsa družina (od babic in dedkov do dojenčkov) zbere v parku in imajo tako imenovane »pussikalije«, kar pomeni, da si hrano in pijačo prinesejo s sabo in imajo v parku ves dan piknik.  Mesto živi ponoči in podnevi, klubov je še in še, odprti so do 4. ure zjutraj (pivo v klubu stane od 4-6 EUR). Ponoči boste morda opazili nekoliko bolj žalostno stran Fincev, to je predvsem problem z alkoholom.  Za prevoz ponočnjakov poskrbijo nočni avtobusi (vožnja stane 5 EUR, traja pa lahko tudi več kot uro), taksiji (izredno drago) ali pa vlaki (vozijo do 3. ure zjutraj). Javni prevozi (avtobus, tram, vlak) so organizirani in DELUJEJO! Vse poteka gladko in po voznem redu, naj omenim, da stane tedenska karta za celoten javni prevoz po mestu Helsinki 28 EUR in je vredna denarja, saj lahko z njo koristite tudi trajekt do Suomenlinne.

Finska kulinarika, po mojem mnenju, ni ravno vrhunska, je pa zanimiva na svoj način. Obvezno morate poskusiti Salmiaki (zelo posebni bomboni z najbolj groznim okusom na svetu. Za navdušence obstaja več vrst teh bombonov, sladoled in celo pijača!), Villi (mlečni izdelek, ki je zelo smešnega izgleda in okusa), borovničevo juho (ki je v bistvu sok in ni tako zelo grozna), jelena (ki ga sama žal nisem utegnila poskusiti) in še kaj bi se našlo. Vtisi so pestri in lepi, naj se na koncu zahvalim še svojemu »sotrpinu« Primožu in gostiteljici Katarini, KIITOS!