G. Pohole, povejte mi kaj o svoji poklicni in politični poti.

Končal sem srednjo elektrotehnično šolo v Ljubljani. Na visoki poslovni šoli pa mi na žalost manjka še diploma. Upam, da jo napravim še v letošnjem letu. Poklicno se ukvarjam z mnogo preveč stvarmi, ki pa so vsa hkrati tudi moji hobiji. Veliko delam doma na kmetiji, predvsem v poletnem času, se udeležujem dražb, sem aktivni zbiralec starin, numizmatik ter filatelist, rezervni vojak, rad vržem tudi kakšno partijo taroka, na zadnjem turnirju v Bistri mi je uspelo celo zmagati. Seveda pa sem tudi politik, čeprav ima ta beseda danes skoraj zaničevalen prizvok. Politika kot taka me je zanimala, odkar vem zase. Tudi že zelo zgodaj v osnovni šoli. Bolj aktivno pa sem v njej prisoten od leta 2006, ko sem bil izvoljen v občinski svet občine Cerknica. Leta 2010 sem bil tja ponovno izvoljen in sem trenutno član dveh odborov znotraj občinskega sveta, član svetov zavoda OŠ Cerknica in vrtca Martin Krpan Cerknica, ter predstavnik občine Cerknica v skupščini Komunalnega podjetja Cerknica. Ravno zjutraj sem pa razmišljal, kakšno srečo imam v življenju, da sem bil izvoljen v državni svet. To je funkcija, ki sem si jo želel opravljati in zdaj sem to možnost dobil.

Kakšne smernice ste si zadali ob kandidaturi za državnega svetnika?

Smernice so povsem preproste. Biti aktiven na terenu. Da bi pa rekel, da se bom zavzemal, da bomo dobili denar za šolstvo, kanalizacijo ali pa kulturo, bi bila floskula, ker se tam dejansko o denarju ne odloča neposredno. Lažje pa se pride v kontakt s tistimi, ki odločajo. Sicer pa so bile smernice postavljene že v predhodnih mandatih, ko sem videl, kaj »ne štima«.

Torej ne nameravate nadaljevati dela vašega predhodnika, g. Otoničarja?

Zagotovo nameravam delati vse drugače. Način njegovega dela mi je poznan, dobil pa sem tudi s strani drugih županov in občinskih svetnikov občutek, da so bili z njegovim delom nezadovoljni. Predvsem v smislu, da niso imeli kontaktov, oziroma informacij, ki bi se posredovale iz državnega sveta do občinskih uprav, županov in svetnikov. Večkrat so mi tudi rekli, da mojega predhodnika osebno sploh niso poznali. Neka gospa mi je rekla takole: »Članica občinskega sveta sem že dve leti, pa šele na dan volitev vidim, kdo je ta gospod.« Od mene, pravijo, se pričakuje več sodelovanja in pa poznavanja konkretnih težav lokalne skupnosti.

Kako boste pomagali občinam, ki jih zastopate?

To bo zelo odvisno od samih županov z območja, kjer sem bil izvoljen. Jaz definitivno nameravam dati vse od sebe. Za interese naših občin bom lahko posredoval na vseh področjih, kjer bodo občine le izkazale interes in mi težave, ki jih imajo, tudi posredovale. Sam sem član dveh odborov državnega sveta, a imam možnost biti prisoten na vseh, tam postavljati vprašanja, razpravljati in zahtevati odgovore in ukrepe. Vem, da so želje in interesi marsikje različni, a jaz želim biti v državnem svetu predstavnik vseh političnih opcij, vseh občin, ne glede na to, katere so me podprle pri volitvah.

Prvi seji v državnem svetu so za vami. Kako komentirate zavrnitev mandata Francu Kanglerju? 

Občutki so mešani, najprej razočaranje nad prvo sejo in politiziranjem nad potrditvijo mandatov. Eni so sporni, drugi ne, človeka kar zmrazi, kako se uporabljajo različna merila za različne ljudi. Če so naši, so vsi super, če pa slučajno kdo ni naš, mu pa ne bomo potrdili mandata. Ob tem jim sploh ni pomembno, da imajo tudi nekateri drugi svetniki številne ovadbe. Lep primer je bila izvolitev predsednika državnega sveta. Čudno poslovanje zavoda, kjer je bil gospod Bervar prej direktor, ni ovira za izvolitev, da je le na naši strani.

Damjan Debevec