Ko sem sprva potipala pri stanovalcih, če bi sodelovali, so gospe kot iz topa izstrelile: "Joj, kako dolgo že nisem pekla potice. Sploh ne vem, če jo še znam." Ko sem jim povedala, da ne bo vsega naredila ena gospa, so se omehčale: "Ja potem pa dajmo sodelovat." Dogovorili smo se, da si delo enotno razdelimo: nekdo bo zamesil testo, drugi bo zmlel orehe, tretja bo pripravila nadev, četrta bo zvila in dala v pekač.  Rečeno, strojeno. Še prej smo se pogovarjali, katera ima najbolj preizkušen recept. Pa da vedno uspe. Ob pogovoru, katero potico pekli bi pekli, so bila mnenja deljena - orehovo ali pehtranovo. Takrat se je oglasil stanovalec in predlagal: "Specimo obe. Tista, ki nam bo bolj uspela, jo bomo odnesli na festival." A jaz sem se že takrat odločila, da bomo odnesli obe. Uspe ali ne uspe. Danes mi ni žal takratne odločitve...

V kuhinji smo prosili, da nam priskrbijo potrebne sestavine. Orehe smo dobili v jedrcih in jih sami zmleli. Peke smo se lotili v četrtek, 21. marca. Pri pripravi smo upoštevali in predvideli vse dejavnike uspešnega dela: prostor smo primerno zagreli, prte, na katerih smo delali potico, smo dali gret na radiator. Vsak trenutek smo lahko za pomoč ali nasvet poprosili kuharice. Ko so me sodelavke povprašale o receptu tako slastne potice, jim nisem znala povedat - upoštevali smo namreč nasvet vsake stanovalke. Ena v nadev doda kakav, druga žlico prave kave, za barvo. Ena rozine namoči v rum, druga v nadev za pehtranovo potico ne doda smetane. Ko smo testo zamesili na roke, z leseno kuhalnico, smo ga dali vzhajat k radiatorju za približno 45 minut. Zelo lepo nam je naraslo. Vmes smo pripravili oba nadeva - orehov in pehtranov. V pehtranovega smo dali stopljeno margarino, sladkor in pehtran. Ker se nam je zdel preveč tekoč, smo ga za par minut postavili na hladno. Ta čas smo do konca pripravili orehovo potico in jo zložili v pekač. In spet postavili k radiatorju, da je vzhajala še približno pol ure. Prižgali smo pečico in vanjo zložili obe potici. Ker sem jaz odšla zatem domov, sem stanovalke zadolžila, da pridejo čez eno uro preverit in potici vzet iz pečice.

V petek, 22. marca, ko sem prišla v službo, sem najprej stopila v kuhinjo. Pogledat, kako sta uspeli naši potici. Iz vrečke je omamno zadišalo. Po zajtrku smo se z mojimi pridnimi stanovalci spet zbrali in narezali potico. Najlepši košček smo zložili na pladenj za festival, ostalo razdelili na krožnike in pladnje. Seveda smo bili mi prvi degustatorji.  Naši dobroti so okušali tudi ostali stanovalci Našega doma, direktorica, sestre, negovalke, čistilke, kuharice in ostali zaposleni. Vsi so bili enotnega mnenja - potici sta uspeli odlično! Tako po izgledu kot po okusu. Priznam, da smo bili takšnega odziva  zelo veseli. In z največjim ponosom sem jih odpeljala v Prebold. Zvečer, malo čez 18. uro, sem se vrnila v dom po stanovalce. Skupaj smo odšli na Festival potic v Prebold. Prireditev je bila zelo lepa in zanimiva. Igrala je godba na pihala, prepevali so najrazličnejši pevski zbor in donela je harmonika. Imeli smo priložnosti videti potico rekorderko, katere obseg je meril zavidljivih 152cm. Za nas najbolj zanimiva je bila seveda razglasitev za zlato, srebrno in bronasto priznanje. Vsak, ki je prinesel potico na oceno, je bil deležen priznanja. Mi smo bili za svoje delo poplačani s srebrnim priznanjem za orehovo potico in prav tako s srebrnim priznanjem za pehtranovo potico!  Od sreče in veselja smo imeli nasmehe na licih vse tja do oči. Naš trud je bil bogato poplačan. Seveda smo si med razstavljenimi poticami ogledali, kakšne so tiste z zlatim priznanjem. Tako vemo, kje smo bili slabši in se bomo prihodnje leto še bolj potrudili. A za prvo sodelovanje na festivalu smo dosegli odličen uspeh.

A tega uspeha ne bi dosegli brez zagnanih stanovalcev, ki se ne ustrašijo nobenega izziva: ga. Milena Špacapan, ga. Marija Rovšnik, ga. Veronika Račnik, ga. Marija Jovanović in g. Franc Erjavec. Vsak izmed teh je prispeval svoj košček k temu uspehu. Tudi brez naših kuharic bi nam bilo težje - hvala vam! Prav tako hvala vsem naših zaposlenim, ki nas podpirate pri izvedbi vseh dejavnosti.