Očitno je, da so naravne katastrofe vedno hujše in jih je vedno več. Tako se izpolnjujejo napovedi nekaterih, da bo zaradi podnebnih sprememb prišlo do vedno hujših vremenskih ekstremov in da jih bo vedno več. Že sedaj gredo škode zaradi podnebnih sprememb v milijarde. Kaj šele bo, če se bo realizirala napoved, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Ta napoved lahko kmalu postane resničnost, saj spremembe potekajo hitreje, kot so to napovedovali strokovnjaki. Led na Grenlandiji in Antarktiki se topi hitreje od napovedi, tudi oceani se segrevajo hitreje od napovedi, arktično območje se spreminja hitreje kot katero koli drugo območje ...

Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi. Tudi Sloveniji ne bo prizaneseno oz. ji že ni več.

Na sfero ekstremnih vremenskih pojavov, ki imajo svoj vzrok v podnebnih spremembah, je z veliko gotovostjo mogoče uvrstiti tudi v uvodu navedena uničujoča neurja, kakor tudi dolgotrajne suše ali dolgotrajno deževje. Že dolgo mnogi strokovnjaki po svetu opozarjajo, na neizpodbitno dejstvo, da ima človek s svojimi nepravilnimi posegi na in v zemljo glavni delež za to. Še posebej intenzivno kmetijstvo, ki ima poudarek na živinoreji, ima velik delež v uničevanju podnebja, ki se zaradi tega vedno hitreje spreminja na slabše. Pesticidi in drugi strupeni pripravki uničujejo okolje in s tem spreminjajo naravno ravnovesje. Množična živinoreja s svojimi toplogrednimi plini povečuje segrevanje Zemlje, ki nato vpliva na celoten zemeljski sistem. Toplogredni plini, ki prihajajo iz intenzivnega kmetijstva, še posebej iz množične živinoreje, po nekaterih podatkih presegajo več kot polovico vseh emisij toplogrednih plinov. Zastavlja se vprašanje: »Kam to vodi?« Planira se namreč bistveno večja potrošnja mesa kot sedaj. Posledica tega je še večje izsekavanje in sežiganje tropskih gozdov za pridobivanje travniških in njivskih površin za hrano živali.

Kot že navedeno, tudi Sloveniji ne bo prizaneseno. Poplave, suše in drugi katastrofe si bodo vedno hitreje sledile. Odgovorni namreč ničesar pomembnega ne storijo, kljub dejstvu, da jih na to opozarjamo že vrsto let. Če se postavimo v vlogo prizadetih kmetov, ki tarnajo zaradi posledice neurij, ki jim je vzelo ves njihov pridelek in naredilo škodo na gospodarskih poslopjih, jih lažje razumemo, kajti nihče si ne želi doživeti tega. Odgovorni v državi rešitev ponujajo le v denarni pomoči vseh davkoplačevalcev, ne želijo pa videti in slišati, že prej omenjenih vzrokov za nastanek neurij, poplav, suš, toče … Ali bo navkljub naraščajoči gospodarski in finančni krizi, v Sloveniji v prihodnjih letih na voljo še dovolj finančnih sredstev za povračilo škode? Minister za kmetijstvo zadnje čase rad poudarja nujnost samooskrbe Slovenije s hrano. Uničenih pridelkov ne more nadomestiti nobena finančna podpora, kajti denarja ne moremo jesti. Rešitev vidimo in ponujamo že vrsto let v zmanjševanju živinoreje in v spremembi načina kmetovanja. Nujno potrebno je čim prej preiti na podnebju in naravi prijazno miroljubno kmetijstvo, ki lahko Sloveniji res prinese samooskrbo. Obstoječi način kmetovanja, s poudarkom na živinoreji nam ne prinaša samooskrbe.

Radi bi opozorili še na eno zelo pomembno dejstvo. Več kot 100.000 prostoživečih živali letno lovci obsodijo na smrt, ker naj bi povzročile škodo zaradi objedanja v kmetijstvu, čeprav letno ne presega milijon evrov. Ta škoda je zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki jo storita neurje ali toča v nekaj minutah (samo na Kozjanskem je nastalo za dvanajst milijonov škode), pa vendar se nihče v državi ne čuti odgovornega za njihov poboj. Živalim pripada njihov življenjski prostor in hrana, ki jim jo jemljemo. Torej diskusije okrog nastale škode v kmetijstvu s strani prostoživečih živali, so nesmiselne.

Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva

Stanko Valpatič, predsednik