Glasila lokalnih skupnosti so zelo pomembna, saj krajanom (občanom – odvisno, kaj pokrivajo) prinašajo novice iz življenja in dela lokalne skupnosti, jih seznanjajo s podatki, ki bi jih morali vedeti in so za njih pomembni, hkrati pa prinašajo prispevke iz bogate kulturne in naravne dediščine skupnosti, iz njih zvemo, kaj se v kraju novega dogaja. Na območju vipavske in ajdovske občine nam že kar nekaj let časopis Latnik mesečno prinaša novice o dogodkih iz naših krajev in tudi o delu naših občin. Kasneje se mu je za območje občine Ajdovščina pridružil še Prepih, za njim pa Ajdovske novice. Glasila krajevnih skupnosti pa so prava redkost v našem prostoru. Na območju obeh občin Ajdovščina in Vipava izhajata pravzaprav le dve glasili krajevnih skupnosti in sicer Vipavski glas (od novembra 1985- 111 številk, 112 je v pripravi) in Colski časnik ( od leta 1988 – 27 številk). V Podnanosu je izhajal tudi Svet'ga Vida zgun. Od leta 1999 do 2006 je izšlo 8 številk, ob preselitvi krajevne knjižnice v Podnanosu v nove prostore smo v Lavričevi knjižnici, v dogovoru s Krajevno skupnostjo, leta 2012 izdali 9. številko, posvečeno knjižničarstvu v Podnanosu. Omeniti velja še občasni Lokavec in čas, ki pa ga izdajajo OŠ Ajdovščina Podružnica Lokavec, Društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI iz Lokavca in Goriški muzej (od leta 1995 se je nabralo 12 številk) in pa časopis Gora, časopis o Gori, Gorjankah in Gorjanih, ki ga izdaja Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine. Od leta 1998 je izšlo 18 številk. Prav gotovo določeno vlogo informiranja opravljajo tudi župnijska oznanila, ki jih župnije našega območja že zelo dolgo vestno in redno pripravljajo in kjer poleg obvestil, vezanih na življenje župnije, če je le prostor, najdejo mesto tudi utrinki iz zgodovinske preteklosti posamezne župnije.

Z dolgoletno urednico Vipavskega glasa Gizelo Furlan, dolgoletno članico uredniškega odbora Magdo Rodman in še z nekaterimi prisotnimi sodelavci smo obudili spomine na dolgoletno izhajanje. Prva številka Vipavskega glasa je izšla 1. novembra l985, v ciklostilni tehniki, na štirih listih spetih s spenjačem. Na prvi strani je uredniški odbor zapisal, da je cilj glasila »čim boljša obveščenost krajanov … izdajala [ga bo] Krajevna konferenca SZDL Vipava. Nastal je zato, ker se vsi kar naprej jezimo, da ne vemo nič, kaj se v našem kraju dogaja.« Na koncu prve številke je povabilo krajanom, naj sodelujejo v glasilu s svojimi prispevki. Na zadnji strani lahko preberemo, da so prvi uredniški odbor sestavljali: Janja Irgl, Mirjam Graovac, Vlasta Popovski, Nada Kostanjevic, Ivan Rehar, Branko Tomažič  in Peter Vrčon, sodelovali pa so še Vera Poniž, Marija Ceket, Marija Kosmač, Jelko Iljič in Ivan Princes.

Koliko zgodb, pripovedi, spominov, zapisov, pesmi, nasvetov in obvestil se je skozi trideset let zvrstilo v rubrikah: Iz naše preteklosti, Predstavljamo vam, Za dom in družino, Iz naših društev... ! Objavili so več kot devetdeset življenjskih zgodb ljudi vseh mogočih poklicev od preprostih občanov, babic, kmetov, trgovcev, gostilničarjev, šivilj, čevljarjev, mizarjev, do kulturnikov, glasbenikov, duhovnikov, politikov, kiparjev, zdravnikov, gospodarstvenikov, učiteljev in domoljubov, zanimivo je bilo Vremensko poročilo Nade Kostanjevic in njene Pleve in drobtine. V glasilu najdejo svoje mesto vsi dogodki, ki se tičejo življenja in dela krajevne skupnosti, pa tudi iz dela društev, šol in različnih ustanov vedno zvemo kaj zanimivega. Tudi kotiček za poezijo, voščila in križanka, najdejo svoje mesto. Objavljeni pa so tudi donatorji, ki tudi s svojimi finančnimi prispevki pomagajo, da Vipavski glas izhaja.

Nekdanja lektorica Marija Ceket se je spomnila, kako je potekalo lektoriranje včasih, ko so ljudje prinašali še na roko napisane prispevke, ki jih je bilo potrebno pretipkati, urediti po vsebinskih sklopih in nato seveda še lektorirati. Danes se prispevki preko elektronske pošte zbirajo na elektronskem naslovu vipavskega glasa, (seveda, še vedno pride kakšen prispevek napisan na roko!), gospa Katja Poljšak jih po navodilu uredništva uredi v zamišljeno obliko in posreduje v lektoriranje sedanji lektorici Poloni Puc. Potem gredo besedila v tiskarno. Glasilo že od leta 1989, od 13. številke naprej, tiskajo v tiskarni Sedmak, ki jo sedaj vodi njegova hči Lea Bence. Gospa Lea se spominja, kako je potekal tisk prvih izvodov, pa tudi prve barvne naslovnice (št. 29/1994). Naslovnice je dolga leta pripravljal Branko Tomažič, sedaj pa jih krasijo fotografije Otona Naglosta. Vipavski glas dobijo brezplačno vsa gospodinjstva v Krajevni skupnosti Vipava, po njem povprašujejo tudi ljudje iz sosednjih krajev, zelo veliko pa pomeni tudi Vipavcem, ki živijo širom po Sloveniji in tudi v tujini. Njihova pisma zahvale veliko povedo o tem, kaj jim tako glasilo pomeni. Prav tako so ponosni na Priznanje Občine Vipava, ki ga je časopis prejeli ob občinskem prazniku leta 1998.

Janja Irgl je ob 20 letnici glasila pripravila tudi Abecedno kazalo Vipavskega glasa od št. 1/1985 do 75/2005. Popisala je naslove vseh prispevkov in njihove avtorje, kar olajša iskanje določenih člankov. Zaželjeno bi bilo, da bi ob 30 letnici Vipavski glas dobil tudi svojo bibliografijo. Lavričeva knjižnica se je dogovorila, da bodo v okviru območne knjižnice Vipavski glas digitalizirali, tako bodo dosedanje številke na voljo tudi na spletu.

Živimo v času, ko so informacije najbolj iskano tržno blago in ko imajo vedno večjo vlogo pri tem tudi spletne strani. Predpostavljali bi, da se tega zaveda tudi oblast in nekako podpira in spodbuja nastajanje in delovanje spletnih strani lokalnih skupnosti. Obe naši občini Ajdovščina in Vipava imata svojo spletno stran, kjer seznanjata občane z delom občinskih organov, sejami sveta in ponavadi tudi z različnimi dogodki. Na spletnih straneh so navedene tudi krajevne skupnosti. Če kliknete na ime krajevne skupnosti, se vam v primeru Občine Vipava izpiše naslov, elektronski naslov, naslov spletne strani, če jo krajevna skupnost ima, našteti so člani sveta krajevne skupnosti in predsednik. Od 11 krajevnih skupnosti jih ima navedeno spletno stran le 5 (Erzelj, Gradišče pri Vipavi, Podnanos, Slap, Vrhpolje). Pogledala sem tudi spletno stran Občine Ajdovščina. Tudi tu se ob kliku na ime krajevne skupnosti odpre stran s podatki, ki pa so že kompleksnejši. Naveden je predsednik in člani sveta, naslov in elektronski naslov, naslov spletne strani, če jo krajevna skupnost ima, pa tudi število prebivalcev in nadmorska višina kraja. Navedeni pa so še ostali podatki potrebni za poslovanje: številka TRR, matična številka in davčna številka, ponekod tudi uradne ure. Dodan je še krajši geografski, zgodovinski, gospodarski opis krajevne skupnosti, in turistične zanimivosti iz naravne in kulturne dediščine. Od 26 krajevnih skupnosti jih ima svojo spletno stran le 6 ( Cesta, Kamnje – Potoče, Lokavec, Podkraj, Ustje, Vrtovin). Poiskala sem tudi spletne strani naših župnij. Vipavska dekanija ima 26 župnij, kar nekaj jih je v soupravljanju. Svojo spletno stran ima 13 župnij, 5 pa jih z osnovnimi podatki o župniji gostuje na kakšnem drugem portalu.

Pripadam generaciji, ki ima še vedno prioriteto do papirnatih knjig, časopisov in revij, vendar vedno bolj cenim in iščem podatke in informacije tudi na spletu. Glede na dosedanjo izkoriščenost sodobnih medijev ima torej lokalna uprava še zelo veliko neizkoriščenih možnosti za obveščanje svojih krajanov.

Vipavskemu glasu pa želimo, da bi pogumno stopal visoki starosti naproti.

Zdenka Žigon