Od doma smo se odpravili v zgodnjih urah. Po krajšem postanku v Št. Juriju, kjer smo imeli zajtrk in se okrepčali z jutranjo kavico, smo pot nadaljevali do Županove jame, ki se nahaja v neposredni bližini Grosupljega.

Županova jama, ki so jo nekoč imenovali tudi Taborska jama, skriva v svoji notranjosti razkošje podzemeljskega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala voda. Jamo sestavlja več dvoran z mogočnimi kapniki, ki so med seboj povezane z rovi. Bili smo navdušeni nad njeno lepoto.

Po ogledu jame smo se ustavili v Škocjanu pri Turjaku, kjer nas je sprejel domači župnik Janez Selan. V župnijski cerkvi, katere zavetnik je sv. Kancijan, nam je predstavil zgodovino župnije.

Skupaj z g. Selanom smo pot nadaljevali v Gradež pri Turjaku, kjer smo si ogledali sušilnico sadja, ki je edinstven primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine slovenskega podeželja. V prenovljeni sušilni peči iz leta 1938 vaščani Gradeža na tradicionalen način sušijo ekološko pridelano sadje. Suhe krhlje smo lahko pokusili in jih tudi kupili.

Iz Gradeža nas je pot vodila v Rašico pri Velikih Laščah, na domačijo začetnika slovenske književnosti, Primoža Trubarja. Domačija ima sedaj status muzeja. Poleg muzeja smo si ogledali tudi Trubarjev – Temkov mlin.

Naslednja postaja so bile Vače, kjer nas je sprejela klepetulja Ana iz Družinskega gledališča Kolenc in nas popeljala po kulturni in naravni dediščini Vač in okolice. Predstavila nam je tudi GEOSS – geometrično središče Slovenije v Spodnji Slivni.

Po tako bogatem programu, ko se je dan že prevesil v noč, smo se ustavili na turistični kmetiji Pr Lavriču blizu GEOSS-a, kjer nas je hišna gospodinja postregla z odlično hrano.

V Podnanos smo se vrnili v poznih večernih urah. Razšli smo se s skupno željo, da se prihodnje leto spet odpravimo na potep. Kam, to pa imamo čas razmišljati celo leto.

Jožica Kodre