V London sem si želela zaradi želje videti kakšno izmed večjih evropskih mest. Zagotovo je moje želje »zakuhal« moj brat, saj mi je pripovedoval o tem, kako lepo je leteti, pa sestrična, starši in moji birmanski botri, ki so mi finančno ta izlet tudi omogočili. Andreja

V Anglijo sem si želel, ker se mi je zdelo, da bi bilo fajn videt kaj novega. Tilen

Moja pričakovanja pred odhodom so bila tudi glede tega, kako se bom znašla v mestu. Neučakana sem bila tudi glede mojega prvega letenja z letalom. Rebeka

Prvi dan:

Sobotno jutro smo začeli z obilnim angleškim zajtrkom. Nekateri smo se opogumili in na enem krožniku poizkusili klobasice, jajca, pripravljena na več načinov, gobice, fižol, krompir in slanino. Po zajtrku smo se zapeljali do greenwiškega oziroma ničelnega poldnevnika. Po krajšem poigravanju s poskakovanjem z vzhoda na zahod smo na tržnici zadostili svojim brbončicam s pestro ponudbo kulinarike s celega sveta. O hrani v tujini so učenke delile naslednje:

Izlet si bom zapomnila tudi po ne ravno dobrem kosilu v kitajski restavraciji. Hana

Mislim, da se bom sedaj vedno v restavraciji spomnila, da »pašta« ni enako kot »noodles« (kitajski rezanci). Eva

Po kosilu nas je sonce pospremilo na ladjico, ki nas je odpeljala na polurno vožnjo po reki Temzi. Kot čisto pravi turisti smo posneli veliko zanimivih fotografij znamenitosti ob reki. Nismo se prenehali čuditi mogočnemu razglednemu kolesu London Eye, pa Big Benu, Tower Bridgu, Milenijskemu mostu, veličastni kupoli katedrale svetega Pavla ... Ko je Big Ben štirikrat zadonel, smo se odpravili na obisk k Williamu Shakespearu v gledališče Globe ter tam odigrali nekaj prizorov iz drame Romeo in Julija. Če smo uro nazaj občudovali most od spodaj, smo sedaj lahko lovili še zadnje sončne žarke dneva na Milenijskem mostu, nato pa nadaljevali do katedrale. Presenečenjem kar ni bilo konca. Vodič Robert nas je peljal še na vrh bližnje stolpnice, ki je ponujala romantičen pogled na že nočno osvetljeni London. Že kar pošteno utrujeni smo zmogli še do Covent Gardna (trg ulične umetnosti), dan pa zaključili na filmskem trgu Leicester Square. Žal filmskih zvezd nismo videli, smo se pa polni vtisov vrnili v prijetni hotel in utrujeni popadali v postelje.

Drugi dan:

Tudi drugi dan nas je pozdravilo sonce. Double-decker bus (rdeči dvonadstropni avtobus) nas je po levi strani ceste zapeljal do parka svetega Jakoba (St. James’s park), najlepšega parka v Londonu. Ogledali smo si menjavo častne kraljeve straže in prisluhnili zanimivim pripovedim o kraljevi družini, ki nam jih je pripravil naš vodič. Je kraljičino delo težko, kaj točno počne, lahko gremo k njej na čaj, je sploh doma – to so bila le nekatera od naših neštetih vprašanj. S podzemno železnico (the tube) smo se potem zapeljali do Camden Towna (narodnostno in kulturno najbolj obarvanega dela mesta) in se tam okrepčali na tamkajšnji odprti kuhinji. Tokrat so bili učenci pri izbiri hrane že manj avanturistični in se niso pustili prepričati vonjavam, ki so puhtele iz loncev Grkov, Tajcev, Indonezijcev, Kolumbijcev … Pri nakupovanju spominkov so se nekateri celo uspešno preizkusili v barantanju. Da smo si malo odpočili, smo se s podzemno železnico odpeljali do bolj oddaljenega olimpijskega stadiona Wembley. Sledil je ogled muzeja voščenih lutk, naša skupina mladih turistov pa si je zaslužila oskarja za hitro odzivnost na učiteljičine zahteve, dobro organiziranost v mestu in drugod ter dosledno upoštevanje vseh navodil.

Ta izkušnja mi bo prav gotovo prišla prav v življenju, saj sem se naučila biti bolj samostojna in iznajdljiva. Lea

Po številnih kilometrih, prepešačenih po londonskih ulicah, nas je lakota pregnala v picerijo Pizza Hut, kjer smo se okrepčali, dan pa bolj zgodaj zaključili z druženjem v hotelu. Nič čudnega, da so se na našem izletu stkala tudi nova prijateljstva z učenci ljubljanske osnovne šole.

Izlet si bom najbolj zapomnil po tem, da sem spoznal nove prijatelje. Adrijan

Tretji dan:

V tretji dan nas je spet pospremilo sonce. Po sadno čokoladnem zajtrku smo se peš odpravili do podzemne železnice. Med potjo smo spoznali sistem londonskih poštnih številk. Tedaj že izurjeni profesionalci v dolgi hoji smo se odpravili v muzej naravne zgodovine. Tam smo si ogledali zbirko sesalcev (največji med njimi je bil modri kit), žuželk, plazilcev in ptic (med njimi je bila na ogled postavljena tudi izumrla ptica dodo).

Nekateri so si ogledovali kamnine in minerale, druge je bolj zanimal nastanek zemlje. Doživeli smo tudi potres. Ampak ne pravega, samo simulacijo. Sledilo je nakupovanje na najbolj znani nakupovalni ulici Oxford. Nekateri so prevzeli vloge nakupovalnih asistentov, drugi pa so se raje odločili za degustacijo najrazličnejših napitkov v kavarni Starbucks. Pot nas je s podzemno železnico vodila v studie filmov o Harryju Potterju. Vstopili smo skozi prava vrata Bradavičarke, kjer so nas sprejeli junaki Harry Potter, Hermiona, Ron, Dumbledore in ostali. Naša pustolovščina se je pričela. Da bi si doma pričarali lepe ocene, je domov z nami pripotovala tudi čarobna palica enega boljših čarovnikov, Dumbledora.

Četrti dan:

Zadnji dan smo preživeli v obmorskem mestecu Brighton. Voznik avtobusa nas je odložil prav na plaži, ki je značilno prodnata. Tisti pogumni so v ledeno mrzlo vodo celo namočili noge do kolen. Skozi labirint ozkih in barvitih ulic smo se sprehodili do glavne znamenitosti mesta – do Royal Pavilliona. Ta izstopa po nenavadni arhitekturi in veličastnosti. Azijski stil dela palačo prav nenavadno in zato še toliko bolj pritegne množične poglede mimoidočih. Učenke so si zelo dobro zapomnile podatek, da je George IV tu prirejal nore zabave, ki pa jih kraljica Viktorija ni odobravala. Za pod zob smo si privoščili značilni 'fish and chips' (panirano in ocvrto ribo s krompirčkom), a malico so nam kaj kmalu izmaknili požrešni galebi. Od Brightona smo se poslovili obsijani s soncem, našim osmošolcem in devetošolcem pa bo v spominu ostalo še mnogo drugih stvari:

Pričakoval sem manj kot sem doživel. Tilen

Rada potujem, zato sem si želela v London. Eva Marija

Naučil sem se, da je potrebno skrbeti zase in za svoje stvari. Adrijan

Izlet si bom zapomnila po tem, da sem prvič v tujino potovala brez staršev. Lea

Sedaj dobro vem, kako se obnašati na letališču, katero hrano naj si naročim, kako naj ravnam z denarjem. Andreja

V spominu mi bo ostal izlet, ki sem ga lahko preživela s prijatelji. Videla sem en delček sveta, ki ga mogoče nikoli več ne bom. Karin

Pripravila:

Veronika Gomizelj