Radovednost je lepa čednost, pravijo. Veliko učencev zanima, kako se določeni stvari reče v nekem drugem jeziku. Zakaj torej ne bi ustvarili spletnega slovarčka jezikov, ki so tako ali drugače povezani z našo šolo? Celotno devetletko se učenci učijo angleščine, v zadnjem triletju se lahko odločajo še med italijanščino, španščino in nemščino. Če so jim blizu vzhodne kulture, lahko obiskujejo japonski krožek. Našo šolo pa obiskuje kar nekaj otrok, katerih materinščina je hrvaščina, oziroma je to prvi jezik njihovih prednikov. In ne moremo niti mimo francoščine, ki velja v Evropski uniji za jezik diplomatov.
Kot je že v navadi, konec septembra posvetimo en dan Evropskemu dnevu jezikov, ki se v Evropi obeležuje 26. septembra. Mi smo ga letos že nekoliko prej, saj smo za šestošolce 21. septembra izvedli dan dejavnosti na to temo. Šestošolce smo razdelili v sedem skupin, vsaka skupina se je seznanila s petimi jeziki. Učiteljica Dora, Sonja, Kristina, Nadja, Nina, Veronika in Maruška so vsako uro gostovale v drugi skupini. Najprej so učencem predstavile države, v kateri se jezik govori, kulturo … nato pa so se skupaj posvetili predvidenim temam: števila od 1 do 10,družina (mama, oče, brat, sestra, dedek, babica, teta, stric, bratranec, sestrična), hrana (kruh, mleko, voda, sok, krompir, juha, riž, testenine, sadje, zelenjava, meso), pozdravi in osnovna vprašanja (živijo, dober dan, dober večer, lahko noč, nasvidenje, kje je ... kako ti je ime, koliko let imaš, kako si/kako se počutiš, koliko je ura) in še živali (mačka, pes, konj, kokoš, krava, ovca, koza, ptič, riba, miš).
O delavnicah je učenka Sara Dolenc iz 6. b povedala, da ji je bilo zelo smešno pri francoščini, predvsem ko je spoznala, kako Francozi izgovarjajo številke. Pri italijanščini se je veliko naučila o italijanskih deželah in spoznala, iz katerega kraja prihaja Nutella. »Pri uri hrvaščine smo se učili o hrani in pri tem uporabljali šolske tablice, ki pa niso dobro delovale. Naslednjo uro sem naučila, kako se reče po japonsko dober dan, dobro jutro, nasvidenje in živjo, najbolj zabavno pa je bilo, ko smo učenci svoja imena zapisali s pismenkami. Pri nemščini smo se učili o živalih, vendar nisem razumela čisto nič, saj mi je ta jezik najbolj tuj.«
Drugi del vsake ure so učenci vpisovali poimenovanja besed v tujih jezikih v skupni spletni dokument na spletu. Ta del je bil najbolj zanimiv, učenci so imeli namreč možnost opazovati, kako se določenemu slovenskemu poimenovanju reče v sedmih tujih jezikih in v živo spremljati nastajanje slovarčka.
Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Likovno snovanje 1, so pod mentorstvom učiteljice Kristine izdelali sličice, ki krasijo prvo stran vsake kartice v spletnem slovarčku. Na koncu smo vsaki kartici dodali še zvočni zapis besed, da bodo radovedneži tudi slišali, kako zvenijo besede.
Zahvala gre tudi računalničarjema Tini in Bojanu, ki sta nam priskočila na pomoč pri uresničitvi ideje.
