Vero Kodrič iz Budanj že dolga leta poznamo po njeni dobrodelnosti in prostovoljstvu. Vse od leta 1974, ko se je kot prostovoljka pridružila organizaciji RK v Ajdovščini, je sodelovala v raznih humanitarnih akcijah. Pomagala je številnim občanom, ki so se spopadali z življenjsko stisko ali so bili osamljeni. Spomni se, da je bila prva njena akcija v osemdesetih letih, ko je zbirala denarna sredstva za nabavo prvega aparata za pregled dojk za Splošno bolnišnico v Šempetru. Kot sama navaja, je sočutje prinesla s seboj že na svet. Vzgled pa ji je bila njena mama, ki je bila vedno pripravljena pomagati sovaščanom. Vera pove, da žal očeta pozna samo po fotografijah. Z bratoma in sestro je odraščala kot vojna sirota. Imela je le tri mesece, ko je oče padel na Goriški fronti v Šempetru pri Gorici.  

V mesecu juniju je v krogu svojih sorodnikov praznovala že svoj 80. rojstni dan. Kot običajno je tudi letos obiskala svoje dolgoletne prijatelje v VDC Ajdovščina in Vipava, katere je spoznala še kot osnovnošolce pred 30 leti v CIRIUS-u v Vipavi. Žal jih je nekaj že odšlo na počitnice. Obdarila jih je z domačimi dobrotami in sladoledom. Veliko presenečenje pa je bilo, ko so ob obisku pred vrati zaslišali zvoke harmonike. Na njeno pobudo so jo spremljali sovaščani Jernej  Krašna s tremi sinovi. Jernej je prostovoljec in dolgoletni krvodajalec. Pri svojih 45-letih je kri že 70-krat daroval. Dejal je, da bo kri daroval, dokler mu bo zdravje dopuščalo. Srečen je, če lahko s krvjo, ki jo daruje, rešuje življenja bolnim. Prepričani smo, da bo dober vzgled tudi svojim štirim sinovom.

Obiska so bili vsi varovanci in strokovni delavci zelo veseli. Nekateri so tudi zaplesali. A žal v lepih trenutkih čas prehitro beži in morali so se posloviti. Obljubili so, da se bodo z veseljem še vrnili.  

To je lep primer, kako malo je potrebno, da osrečiš druge. S tem pa si srečen tudi sam.          

ST