Sredi avgusta se je v naši dolini rodilo jasno in pretoplo jutro. Na avtobusu se nas je zbralo pol Ajdovcev in pol Vipavcev, vendar smo potovali v sožitju. Organizacijo izleta je imelo DU Vipava, pod taktirko gospe Mirjam, ki jo je trdno držala do konca poti. Odpeljali smo se v Narodni park Plitvička jezera.

Ko smo prečkali mejo, kjer so nas komaj pozdravili, se nam je v daljavi zableščalo morje. Mežikalo je razposajenemu soncu in vabilo kopalce. Pot nas je vodila mimo Reke. Spremljali so nas nekateri skalnati otoki: Krk, Cres in Goli otok v ozadju. Z nasprotne strani nas je pozdravljala Učka, pod njo Crikvenica, Opatija, Lovran in …

Panoramska vožnja ob morju nas je popolnoma predramila. V avtobusu so se slišali vzkliki navdušenja in občudovanja. Skrbna vodička nam je s pripovedjo krajšala čas.

Ko je avtobus pri Senju zavil proti Velebitu, smo se odlepili od morja. Po celinski Liki, ki tvori vez med morjem in celino, je bila vožnja daljša, vendar zanimiva. Če smo pomislili na znamenite ljudi, povezane z Liko, je čas hitreje minil. V to celinsko pokrajino sodita vsaj Nikola Tesla in Rade Šerbedžija ...

Narodni park Plitvička jezera me je spominjal na mnoge učence, s katerimi smo obiskali to območje, ki se zaradi preteklosti še danes imenuje Vražji vrt.

Ta svet, njegova površina je 192 km2, okrog šestnajstih jezer je prekrit z bukovimi gozdovi. V modrozeleni pastelni barvi (spominja na barvo Soče) se zrcalijo grebeni Male Kapele in Plješivice. Jezera so različnih velikosti, globin in oblik, vpisana so v Unescovo svetovno dediščino. Voda se v veličastnih slapovih preliva iz jezera v jezero, okrog je speljana steza, na kateri se je tistega dne trlo obiskovalcev. Našo pot, ki je bila dolga skoraj 10 km, sta nam skrajšala ladja, ki nas je popeljala po jezeru, in avtobus, ki nas je pripeljal na izhodišče parka.

Z mrakom smo zapustili ta veličastni stvor narave, ki naj bi po legendi nastal po strašni suši. V srčni molitvi in prošnji se je ljudi usmilila Črna kraljica in poslala dež. Deževalo je in deževalo, dokler ni bilo toliko vode, da so nastala jezera.

Nekateri naši sopotniki so si tako natančno zapomnili vse podatke, ki jih je posredovala vodička, da so si v kvizu na avtobusu prislužili nagrade, sponzorsko darilo trgovine Fama.

Da smo se posladkali, ko smo se vračali proti domu, je s sladkim pecivom poskrbela slaščičarna iz Vipave.

Izlet je bil utrinek v toplem poletnem dolgočasju, čeprav nas tudi Plitvička jezera niso ohladila.

Irena Šinkovec