In smo šli …

Zgodaj smo vstopili na potovalni avtobus (Stopar d.o.o.), s katerim smo se v prijetnem vzdušju kmalu pripeljali na Roglo.

Sončen dan je kar vabil, da se podamo na razgledni stolp med krošnjami. Hitro smo se okrepčali s sendviči, ki so jih za nas pripravile pridne roke zaposlenih na Mlinotestu.

Z levo naprej in tako do vrha, nas je povabila predsednica DI, na pohod po Rogli.

Že sama veličastna konstrukcija stolpa in informacijske točke, kjer izveš veliko novega o flori in favni, te med hojo na vrh prevzamejo. In vrh, kjer ti gorski vetrič zapiha v lase in pogled bega v daljavo od ene gore do druge. Še skupinska slika, ki pove več kot sto besed - prečudovito! Prazni želodčki so že začeli klicati po kosilu, ki smo si ga privoščili v Zrečah.

Po dobri hrani smo program nadaljevali s srečanjem članov društva v Žički kartuziji. Samostan - tiha lepotica v Dolini svetega Janeza Krstnika. Tam nas je pričakala vodička s polnim košem informacij. Hlad in veličina starih zidov te popeljeta v davno preteklost, ko so se tam sprehajali kartuzijanci v belih oblačilih in zapisovali zdravilne recepte. Razstava njihovih rokopisov nam pove, koliko truda je bilo vloženega v en sam zapis. Še danes po njihovih receptih iz zelišč, zasajenih v zeliščnih vrtovih, izdelujejo pripravke za blažitev bolečin ter mnogih bolezni. Vse te dobrote so na pokušino v najstarejši samostanski lekarni.

Dan smo izkoristili do maksimuma. Med potjo domov smo se ustavili še v Žalcu na hladnem vrčku piva in se posladkali s krofi na Trojanah.

Utrujeni, polni vtisov in sladkih besed smo se prijetno zleknjeni na stolih avtobusa predali lepotam panorame, nekateri pa tudi zadremali pod nežno sapico klime in ob prijetnih zvokih domače glasbe.

Tovrstni dogodki ti napolnijo telo z življenjsko energijo, duh se pomladi in obnovi stkane vezi prijateljstva. Vsakič znova se zaveš in si hvaležen za domovino, v kateri živiš, in za ramo, na katero se lahko nasloniš.

Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava