12. marec je po starem, julijanskem koledarju gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo in pozdravljamo pomlad. Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči oziroma kasneje petrolejki, pravijo etnologi. Zato so na ta dan obrtniki simbolično spustili sveče oziroma petrolejke po vodi.

Še do današnjega časa je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. V nekaterih krajih po Sloveniji se je ohranila navada oziroma šega, da se v reke spušča plovila s svečkami, tako imenovane gregorčke.

In tako smo se tudi pri Krokodilčkih, skupini najmlajših otrok iz Podnanosa, odločili, da spoznamo ta stari običaj. Kar nekaj časa smo spoznavali pomen le-tega, se o njem pogovarjali, prepevali … 

Za zaključek pa smo k sodelovanju povabili še starše. Tokratno srečanje smo izpeljali malce drugače in sicer v dveh delih. Prvi, ustvarjalni del so izvedli otroci, skupaj s starši doma. Otroci so že med tednom navdušeno pripovedovali o skupnem izdelovanju ladjic. Le njihova domišljija je bila meja pri ustvarjanju.

Drugi, družabni del pa smo izpeljali ob spuščanju gregorčkov v vodo. Dobili smo se na predvečer gregorjevega, ko je sonce počasi že tonilo za bližnje hiše. Izpred vrtca smo se skupaj sprehodili do mosta čez Pasji rep v starem delu vasi, kjer smo spustili gregorčke v vodo in s tem simbolično priklicali pomlad. Malce nam je sicer ponagajala burja, a smo vseeno vztrajali. Poskrbeli smo tudi, da nismo onesnaževali okolja in smo gregorčke pred manjšim slapom ujeli in jih vrnili otrokom.

V pričakovanju na čim hitrejši prihod pomladi in s tem toplejšega vremena bomo v prihodnjih dneh z otroki prisluhnili ptičjemu petju in njihovi ženitvi.

Mojca Tominc