Slap je bil prvič omenjen v pisnih virih 25. 1. 1223 v listini, ki jo je podpisal grof Henrik Andeški in podaril cerkvi v Diessenu na Bavarskem šest slapenskih kmetij. Že dolgo je del izročila tudi legenda o malteških vitezih, ki naj bi ustanovili prvo naselje na Slapu, a zanjo nimamo konkretnih zgodovinskih virov.
Zbornik je financirala Krajevna skupnost Slap in številni sponzorji, publikacija ima tri vsebinske sklope. Kot urednica se je podpisala Majda Malik, fotografije in grafično opremo je prispeval Robert Ferjančič.
Zgodovinski del kratko opiše najstarejšo zgodovino zgornje Vipavske doline ter predvsem rimsko dediščino, ki je pustila pomembne sledi v vinogradništvu tega prostora. Poudarjena je cerkvena zgodovina in posebej umetnostna podoba cerkve. Posebej zanimiv je opis in vloga vinogradniških zavetišč in gruntnih bajt, ki so danes le redka podoba preteklosti. Opisana je tradicija krašenja vaške cerkve svetega Matije in različni običaji, povezani s cerkvenim letom. V drugem delu je predstavljena kmetijska šola na Slapu s slovenskim učnim jezikom, ki je delovala v letih od 1873 do 1886, nato se je preselila na Grm pri Novem mestu. Šola je vplivala na razvoj vinogradništva in sadjarstva tudi v širšem slovenskem prostoru. V zborniku je opisano življenje in delo ravnatelja Riharda Dolenca, ki je imel največ zaslug za kvaliteten razvoj kmetijskega šolstva. Posebej zanimiv je zapis o kmetijstvu na Slapu, ki se lahko pohvali z največjim deležem obdelovalnih površin. Ta sklop zaključuje besedilo o izzivih in novostih sodobnega kmetijstva in o živinoreji na Slapu. V zadnjem delu zbornika so spomini na otroštvo, običaje in življenje na Slapu v preteklosti.
Predstavitev zbornika je popestril glasbeni del z nastopom slapenskega cerkvenega pevskega zbora, vokalno skupino Ardeo in glasbenico Majo Bratina. Kulturni dogodek se je sklenil z družabnim večerom in tako se je zaključilo praznično leto, v katerem se je pokazala povezanost vasi, medsebojno sodelovanje in prizadevno delo članov sveta krajevne skupnosti za ohranjanje kulturne dediščine in večjo prepoznavnost Slapa.
Krajevna skupnost Slap
