Sončno in toplo zadnjo oktobrsko nedeljo smo Gočani v okviru Športnega društva Hudournik izkoristili za pohod na Kokoško in za ogled jame Vilenice. Z Goč smo se z avtobusom odpeljali do mejnega prehoda Lipica, kjer so nam prijatelji pripravili dobrodošlico. Nato smo krenili po položni ali strmi poti (vsakdo si je izbral ljubšo) proti planinskemu domu na Kokoški. Med potjo smo drug drugemu namenili kakšno besedo, občudovali naravo in že smo bili na vrhu. Pri koči smo se okrepčali in naredili eno 'gasilsko' za spomin. Tudi pot v dolino je hitro minila. Z avtobusom smo se nato zapeljal do jame Vilenice, kjer nas je sprejel jamarski vodnik Jordan Guštin. Vodič nas je najprej peljal v Plesno dvorano, kjer se vsako leto odvija podelitev mednarodne literarne nagrade 'Vilenica'.

Tu smo dobili prvo razlago o jami: »Jama Vilenica je najstarejša turistična jama v Evropi. Ime je dobila po dobrih vilah, ki so po ljudski pripovedi domovale v njej. Lastnik tamkajšnje zemlje je bil grof Petazzi, ki je jamo prepustil župniji Lokev. Le-ta jo je odprla za javnost. Prvi voden ogled jame je bil že leta 1633. Do 19. stoletja je bila to najbolj obiskana kraška jama. Ker pa jama ni bila dovolj zaščitena, je bila tudi precej poškodovana. Kasneje je bila Vilenica zaradi odprtja Postojnske jame skoraj pozabljena. Jamarskemu društvu Sežana gre zasluga za njeno ponovno oživitev leta 1963. Odprli so nove poti in uredili električno osvetljavo jame.«

Po strmih stopnicah nas je pot vodila skozi drevored kapnikov v Rdečo dvorano in nato mimo orgel v Vilinsko dvorano. Tu je najvišji stalagmit (20 m), z obsegom 10 m. Tisti del jame, ki je odprt za obiskovalce, je dolg približno 400 m. Do zadnje dvorane je 90 m višinske razlike, zato je potrebno prehoditi tudi veliko stopnic. V jami lahko občudujemo kapnike vseh oblik in barv (stalagmiti, stalaktiti, stebri, slapovi, zavese ...), da ne omenim podob, ki jih lahko vsak posameznik vidi v njih. Povratek iz jame je po isti poti.

V celoti smo preživeli krasen dan.

Anja Godnič