Dramska skupina »Ga pihnemo« skupaj z vaščani in s pomočjo zunanjih amaterskih igralcev in tujih društev iz Vipavske doline že od septembra dalje snema film o nastanku slovenske himne. Glavne vloge v filmu so odigrali Vasilij Starc – Matija Vertovec, Bruno Andlovec – France Prešeren, Dejan Slokar -Premrl v času študija na Dunaju, Ljubo Frelih – Premrl v zrelejših letih v Ljubljani…

Zgodba o slovenski himni sega v leto 1843, ko je takratni šembijski dušni pastir Matija Vertovec služboval v takratnem Št. Vidu in že v prvem letu izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic objavil naslednji sestavek: »Tvojo čast, vinska terta! Še dalej poviškovati, bom perviga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, da kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k večnimu spominu, v lepo, vezane verstice zloži.«, na katero se je odzval pesnik ljubezni France Prešeren in napisal napitnico, ki je dobila svobodomiselni značaj.

Vertovec je bil zelo izobražen človek in je poleg dušnopastirskega dela ljudem delil znanje iz področja vinogradništva in vinarstva, kemije, fizike, astronomije, zgodovine. Poleg tega je bil tudi plodovit pisec na vseh omenjenih področjih in odličen pridigar. Na Nanosu pri cerkvi svetega Hieronima je prvi med pridigo omenjal gore. Ker si je svoje pridige zapisoval, velja njegova pridiga za prvi planinski spis. S tem namenom smo pričeli prav na Nanosu s snemanjem 10. septembra. Kasneje so snemanja potekalo na Kodretovi domačiji, v cerkvi svetega Vida, na Gnjidičevi domačiji, v Fabianovi muzejski trgovini v Lokvi, na dvorišču in v Lanthierijevem dvorcu, na Kabetovi domačiji, v vinogradu na pobočju Rebra, v Lavričevi knjižnici v Podnanosu in po samem Podnanosu in njeni okolici.

Snemanja potekajo pod taktirko mladega režiserja in scenarista Nejca Furlana. Predenj je prevzel vlogo režiserja je dejal, da je snemati film o državnih simbolih vedno velika preizkušnja in zahteva veliko predanost, hkrati pa ga vedno znova razžalosti in občuti nelagodnje ali nervozo v vedno bolj radikalnem dojemanju domoljublja. Za snemanje  filma smo se dogovorili s studijsko ekipo DD Studio Projekcija – Dominik Vrčon. Torej naj omenim, da pripravljamo dokumentarno- igrani film z naslovom »Zgodba o Zdravljici«, ki naj bi izšel naslednje leto poleti. Nosilec projekta je Turistično društvo Podnanos in Občina Vipava.

Skladatelj slovenske himne je – sin Št. Vida, Stanko Premrl. Kot vemo, je Prešernovo pesem uglasbilo preko dvajset skladateljev in prav Premrlova melodija je bila izbrana za slovensko himno. Leta 1905 je Premrlu, v času počitnic v domačemu kraju na poti na Lozice, prišla na uho melodija za slovensko himno,saj je hodil redno k stricu v trgovino, zato je prve note zapisal kar na »škrtoc«, papirnato vrečko, ki jo je dobil pri sestrah v trgovini. Dokončal jo je pri rosnih 25 letih, v času študija na konservatoriju na Dunaju in prav ta melodija je bila izbrana za slovensko himno.

V ponos nam je, da smo pri 103 letih gostili slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki je delil z nami svoj pogled na pomen slovenske himne v namen snemanja filma. Kot je zapisano v 6. členu Ustave Republike Slovenije smo Slovenci za slovensko himno izbrali 7. kitico Prešernovega besedila s Premrlovo melodijo, zato himna ni le Prešernova, ampak himna je glasbeni znak države, zato je himna predvsem Premrlova.

Cecilija Vitežnik