V okviru projekta Erasmus + sva se udeležili senčenja na delovnem mestu na Finskem v kraju Ylivieska. Tako sva dobili možnost pokukati v njihov šolski sistem, ki že vrsto let velja za pionirja na področju izobraževanja.

V mestu Ylivieska imajo 11 šol; od tega je 9 osnovnih (od 1. do 6. razreda), 2 sta srednji (od 7. razreda do 18 leta) in na eni izvajajo program osnovne in srednje šole. Osnovne šole so glede na število učencev, v primerjavi s slovenskimi šolami, dokaj majhne. Nekatere zgradbe so starejše (dve sta starejši od 100 let), le – te so rdečkasto obarvane in 'prijazne ter domačne' že po zunanjosti. Novejše zgradbe imajo sodobno arhitekturo in so rumenkaste.

Senčenja na delovnem mestu sva se udeležili na šoli, na kateri se izvaja program osnovne in srednje šole, ter treh osnovnih šolah, kjer sva spoznavali njihov vzgojno izobraževalni sistem. Učenci in zaposleni so naju sproščeno sprejeli in naju vključili v vzgojno izobraževalni proces. Tako  sva spoznali, da njihov pouk poteka v zelo prijetnem vzdušju, saj je odnos med učiteljem in učenci sproščen, a vedno spoštljiv. Učitelji pri učencih spodbujajo radovednost in njihovo lastno raziskovanje. Zato vzgojno-izobraževalno delo velikokrat poteka v skupinah, ki so razporejene v razredu in na hodniku. Hodniki so široki ter opremljeni z različnimi stoli, foteljčki in mizami. Šole so opremljene s sodobno tehnologijo in udobnimi prostori (v razredih so različni stoli, kotički s kavči, knjigami …), kjer se učenci lahko sprostijo, berejo ali igrajo.

Večina učiteljev ima magisterij ter veliko avtonomije pri poučevanju. Tako lahko metode in načine dela prilagajajo potrebam vsakega učenca. Naju so predvsem zanimale oblike in načini dela z otroki s posebnimi potrebami. Ti učenci lahko prejmejo pomoč učitelja za otroke s posebnimi potrebami v razredu ali individualni situaciji. Če učenec še vedno ne dosega standardov znanja, se lahko izobražuje v manjši skupini, kjer poučuje učitelj za otroke s posebnimi potrebami. Pri predmetih, kjer dosega standarde znanja, pa prehaja v redne oddelke. Zato imajo ti učenci individualni urnik.

Imeli sva priložnost, da sva predstavili Slovenijo v dveh razredih, kjer poteka pouk v manjših skupinah. Učenci so bili zelo sproščeni, radovedni in so nama brez zadržkov postavljali vprašanja v povezavi s Slovenijo ter se z nama pogovarjali v angleškem jeziku. Če naju česa niso znali vprašati v angleškem jeziku, jim je pri prevajanju pomagala specialna učiteljica. Najbolj jim je bil zanimiv slovenski jezik oz. slovenska imena za našo tradicionalno hrano. Prisostvovali sva tudi pri učenju s pomočjo psa, in sicer pri uri finščine v prvem in tretjem razredu. Prvošolci so imeli uro opismenjevanja s pomočjo psa, tretješolci pa so tvorili povedi z besedami, ki se drugače zapišejo kot izgovorijo. Prisotnost psa je učence motivirala in sprostila v tolikšni meri, da so učenci izvajali učne naloge, kot bi se igrali.

Spoznali sva, da se finski izobraževalni sistem ne osredotoča le na snov in s tem na akademske dosežke, ampak tudi na individualno rast posameznika. Vzgojni predmeti (likovna, tehnika, gospodinjstvo) so na Finskem zelo pomembni, kar je vidno tudi v opremljenosti učilnic teh predmetov. S tem ko posamezniku, poleg pridobivanja akademskega znanja, omogočajo tudi razvoj njegovih spretnosti, veščin, samozavesti in osebnostne rasti, ga pripravljajo na izzive, s katerimi se bo srečeval v sodobnem svetu.

 Za finski izobraževalni sistem, ki temelji na enakosti, velja:

·         da je osnovno izobraževanje brezplačno in traja do 18. leta starosti;

·         da imajo vsi učenci enake možnosti, da prejmejo druge izobraževalne storitve – pomoč (delo v manjših skupinah, pomoč specialne učiteljice v razredu ali v individualni obliki …) v skladu z njihovimi zmožnostmi in sposobnostmi oz. posebnimi potrebami;

·         da gospodarsko ekonomski status nima vpliva na razvoj posameznika.

Senčenja na delovnem mestu se je udeležilo še šest drugih udeležencev: dva iz Češke, dve iz Italije in dve iz Španije. Z udeleženci iz Italije in Češke smo se veliko pogovarjali o svojih šolskih sistemih ter o položaju otrok s posebnimi potrebami v njih. Šolske sisteme smo primerjali med seboj in spregovorili o družbenih problemih, s katerimi se srečujemo v šolah.

Skupaj smo v prostem času odkrivali lepote Finske in spoznavali njeno kulturo. Ogledali smo si večja mesta, kot so Helsinki in Oulu, pomočili stopala v Baltsko morje ter izkusili tradicionalno finsko savno. Finci, ki lahko na začetku delujejo zadržani, pa so se pokazali kot prijazni in iskreni ljudje. Spomnili so naju, da se zadovoljstvo skriva v preprostih stvareh ter v spoštljivem sobivanju z naravo in sočlovekom.

Karmen Blaško in Špela Sluga, CIRIUS Vipava