V prostorih krajevne skupnosti Goče smo 25. aprila večer namenili kompostu in biodinamičnim kompostnim pripravkom. Gostja večera je bila Greta Sorta, univ. dipl. inž. agr., članica društva Ajda Goriška. Kadar govorimo o kompostniku, mislimo, da smo že vse slišali. Če se lotimo pravilne izdelave kompostnika in komposta, ugotovimo, da nam znanja na to temo vedno primanjkuje. To pa pomeni, da je potrebno imeti kar nekaj znanja in prakse, da pravilno izdelamo kompost za različne namene.

Kaj je kompost, kaj želimo z njim doseči in kakšne so osnove kompostiranja, nam je skozi predavanje razložila Greta Sorta. Razložila nam je, kaj je organska snov in zakaj je pomembna. Kaj pomeni kompostnik? Prostor, kamor odlagamo vse organske odpadne snovi. Organska snov pa je eden izmed virov hranil. Preko komposta načrtno ustvarjamo stabilno obliko organskih snovi – humusa. Ustvarjanje rodovitnih tal lahko pospešimo s kompostiranjem. Če bi tla gnojili s svežim gnojem, je dušik v njem zelo nestabilen, hlapljiv – ali gre v podtalnico ali v zrak. S kompostiranjem pa ga čim več zadržimo v kompostu v organski obliki (ne v mineralni). S kompostiranjem dodajamo tudi življenje tlom. In če uporabljamo še biodinamične pripravke, je to življenje tudi v nekem ravnovesju. S pravilno narejenim kompostom tako dolgotrajno vzdržujemo rodovitnost tal. Kompost na koncu prekrijemo s slamo ali senom. S tem dosežemo, da se kompostni kup ne izsuši preveč in ga zavarujemo, da ni premoker. Če delamo kompost na nekem mestu prvič, bo njegova razgradnja trajala dlje. Če ga že več let delamo na istem mestu, bo razgradnja trajala krajši čas (proces razgradnje se pospeši). Kompostnik moramo pokrivati, najbolje s slamo, sploh če mečemo nanj različne ostanke hrane. Vlaga in zračenje morata biti uravnovešena. Kompost delamo v pravem razmerju med ogljikom in dušikom. To pomeni, da mora vsebovati rjavi del (slama, sekanci …), zeleni del (trava, listje, ostanki zelenjave …) in zemljo (rodovitna – živa zemlja). V tem primeru poteka razgradnja v kompostu isto kot v naravi, kar predstavlja tanko plast organskih snovi in debelo plast zemlje. Lahko dodajamo tudi oglje, vendar ne preveč. Ko plastimo posamezne plasti v kompostniku, pazimo na pravo razmerje, saj se zeleni del tanjša, medtem ko se zemlja ne tanjša tako zelo. Na spodnjem delu je dobro imeti neko drenažo, da se ne stisne preveč v zemljo in je možnost pretoka zraka. Tako se pospeši proces kompostiranja. Kompostnik moramo postaviti na primerno mesto. Lega je zelo pomembna. Prav bi bilo, da ga postavimo v naravno senco, da se ne pregreva ali preveč izsuši. Ni ga pa primerno postaviti tik pod drevesom, saj ga lahko korenine drevesa izsesajo ali pa lahko propade drevo. Kompostiranje je danes skorajda že nuja, če ne že potreba. Kam bi sicer dajali vse organske odpadke? Te je dobro kompostirati in s tem bogatiti zemljo in pospešiti tvorbo zemlje. Je eden izmed prvih korakov k samostojnosti pridelave hrane in s tem neodvisnosti. Večer smo zaključili ob prijetnem klepetu in domov odšli z novim pridobljenim znanjem.

Anja Godnič