Kmetijstvo je izredno pomembna dejavnost vsake države zaradi zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva. Kljub veliki ponudbi hrane na mednarodnih trgih se moramo zavedati, da je najbolj kakovostna hrana tista, ki jo pridelamo v domačem okolju. Da bi pridelali čim bolj naravno hrano, kmetje gnojijo kmetijske površine tudi z gnojevko in gnojnico, ki pa včasih tudi moti prebivalstvo na podeželju.
Razvoz tekočih živinskih gnojil (gnojevke in gnojnice), ki je določeno z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, prepoveduje gnojenje trajnega travinja z gnojevko od 15. novembra do 1. marca (lani je bil zaradi deževja razvoz izjemoma dovoljen do 15. decembra). Prepoved velja za celotno območje Slovenije, razen Primorske.
Živinska gnojila imajo številne koristi
Da bi čim bolj zmanjšali negativne vplive, vsi kmetje razvažajo gnojevko na trajno travinje po 1. marcu. Kmetje pri tem upoštevajo strokovna priporočila, naj se gnojevko razvaža tik pred dežjem. Na ta način se gnojevka bolj lepo razporedi v prst, da jo rastlinje lahko čim bolj izkoristi. Obenem pa to povzroča manj nasprotovanja pri prebivalcih podeželja, saj s tem nastaja manj smradnih emisij naenkrat.
Kmetje se zavedajo, da nanos gnojevke moti prebivalstvo, zato se trudijo čim bolj zmanjšati emisije z različnimi ukrepi. Je pa res, da je gnojevka najbolj naravno in trajnostno sredstvo za gnojenje in tako vsi jemo zdravo, naravno hrano.
S pravilno rabo živinskih gnojil zmanjšamo stroške nabave mineralnih gnojil na kmetijah. Ob tem vnašamo v prst organsko snov, ki zagotavlja rodovitnost tal in preprečuje erozijo. Organska komponenta kmetijskih zemljišč varuje rastline pred sušo, saj ima organska masa veliko sposobnost vezanja vlage v tleh. Posledično se zmanjšajo negativne posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v daljših sušnih obdobjih in povečanju števila vročih dni vsako leto. Trajnostno rabo kmetijskih zemljišč v Sloveniji lahko zagotavljamo le s stalnim vnosom živinskih gnojil v prst.
Za čim manj smradu
Zaradi vseh koristi uporabe živinskih gnojil v kmetijstvu kmetje izbirajo optimalni čas gnojenja z gnojevko, ki ne povzroča onesnaženja podtalnice z nitrati in hkrati zagotavlja čim manj ostalih nezaželenih posledic za prebivalstvo. Z optimalno rabo živinskih gnojil lahko v tla vnesemo več organske snovi, kar prispeva k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč. Vse več kmetov uporablja tudi specialne nadgradnje cistern, s katerimi gnojevko zadelamo v tla. Pri tem je smrad zmanjšan na minimum. Prav tako kmetje uporabljajo dodatke (mikroorganizme) za optimizirano ravnanje z gnojevko. S tem je manj vonja/emisij amonijaka, manj dela in boljše okolje v objektih za živali.
