V Sloveniji imamo velik delež zatravljenih kmetijskih površin, zato nam mora biti pašna reja izziv. Zeleni travni svet Slovenije je namreč pravi raj za rejo goveda in drobnice. Tovrstne živali zadnja leta ponovno oživljajo nekdaj zapuščene pašnike, prav tako pa svoj pomen pridobivajo tudi proizvodi, ki jih dajejo pašne živali. Paša je najcenejši način prehrane goveda in drobnice, zato morajo živali čim več potreb po hrani pokriti na pašniku.

S poznavanjem navad pri izbiri in hranjenju lahko bolje izkoristimo razpoložljive danosti. Rejec lahko izbere vrsto živali, ustrezen način paše, prilagodi se obtežba pašnih površin ter čas, namenjen paši. Paša je zagotovo tudi gnojenje zemljišča, zato je delo, ki ga opravijo živali na pašniku, zelo pomembno, saj bo le ob gnojenju travinja ugodna ponudba zelinja. Prednost paše se povezuje tudi z izboljšanjem zdravstvenega stanja goveda in drobnice, kar rejcem lahko predstavlja tudi manj stroškov za veterinarske storitve.

Paša je zagotovo najcenejša oblika vzreje goveda, pravilna raba paše pa je za večino rejcev najzahtevnejša oblika krmljenja domačih živali.

Začetek paše naj bi bil spomladi čim prej, saj je prav, da se držimo stare modrosti, da morajo živali čakati na travo in ne obratno. Torej, ne odlašajmo z odgonom živine na pašo. Pri tem pa bodimo pazljivi, da živali počasi in postopoma uvajamo na nov krmni obrok, saj s prehitrim prehodom lahko živalim škodimo. Mlada paša in zelena krma namreč vsebujeta zelo malo vlaknine, ta pa je pomembna za pravilno delovanje vampa oziroma mikroorganizmov v njem. Zato moramo govedu v času paše v obroku zagotoviti zadostno količino krme, ki vsebuje večji delež vlaknine in suhe snovi. To je lahko malo starejše seno ali pa slama.

K pripravi živali na pašo sodi tudi preverjanje okužb notranjih zajedavcev. Med notranjimi zajedavci so pomembni želodčno črevesni in pljučni zajedavci, ki najbolj ogrožajo mlade živali in živali, ki so prvič na paši. Zajedavci živali vznemirjajo, povzročajo nelagodje, negativno vplivajo na količino prirejenega mleka, zmanjšujejo priraste in predstavljajo tveganje za resne zdravstvene težave. Morebitno prisotnost z notranjimi zajedavci preverimo tako, da pošljemo vzorce blata na koprološko analizo. Pred odgonom goveda na pašo je treba  poskrbeti za korekcijo parkljev.

Žal je pri nas paša še vedno premalo razširjena, še zlasti, če upoštevamo današnje razmere, ko je vsako leto več kmetijskih zemljišč opuščenih. Živali nam lahko pomagajo pri vzdrževanju pokrajine, saj pridelek "pokosijo", zemljišče pognojijo in s tem preprečujejo zaraščanje z grmovjem. Kdor pase, je spoznal, da je z rejo veliko manj dela in stroškov, če je živina zunaj.

In kaj je lepšega, ko se peljemo mimo urejenega pašnika in vidimo, da se govedo ali drobnica pase. Četudi živimo v urbanem naselju, nas taki prizori spomnijo na otroštvo, ko smo še živeli na podeželju, ali pa ko smo preživljali počitnice pri babici in dedku, ki sta redila še nekaj goved za vsakdanje sveže mleko.