Mladi kmetje imajo v skupni evropski kmetijski politiki posebno mesto, saj so gospodarji na kmetijah povprečno stari nad 50 leti. V letu 2020 je bilo na primer v državah EU le 12 odstotkov gospodarjev, starih manj kot 40 let, povprečna starost vseh gospodarjev pa je nad 50 let.

Ker Evropska komisija meni, da lahko majhen odstotek mladih kmetov ogrozi konkurenčnost evropskega kmetijstva in s tem prehransko varnost, je finančna injekcija za mlade prevzemnike tudi prednostna naloga SKP do leta 2027.

Generacijska pomladitev namreč še zdaleč ne pomeni le znižanja povprečne starosti kmetov v naši državi in Evropski uniji, temveč daje predvsem novi generaciji možnost, da v celoti vpelje nova znanja in tehnologije, s tem pa krepi trajnostno kmetovanje ter stabilno in konkurenčno pridelovanje hrane, kar je v obdobju nenehnih tržnih in tehnoloških sprememb nujno. Dejstvo je, da je poleg neugodne starostne strukture neugodna tudi izobrazba sedanjih gospodarjev – več kot 60 odstotkov jih ima le delovne izkušnje.   

Nekoliko uspešnejša pri tem je sosednja Avstrija, kjer je poklic kmeta še vedno med najbolj spoštovanimi, enako kot zdravnik ali odvetnik. Zato je tudi na vrhu držav z največjim deležem mladih kmetov v Evropski uniji. Dvanajst odstotkov gospodarjev kmetij v tej alpski državi je mlajših od 35 let, kar je močno nad evropskim povprečjem. Poleg Avstrije izstopata še Poljska in Slovaška.

Slovenija je pri »pomlajevanju« manj uspešna: s komaj štirimi odstotki mladih gospodarjev kmetij že desetletje ostajamo na koncu omenjene lestvice, čeprav smo od leta 2007 za pospešitev medgeneracijskega prenosa kmetij 3.000 mladim prevzemnikom namenili dobrih 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev v okviru dveh ukrepov drugega stebra Programa razvoja podeželja.

Do leta 2027 je Slovenija namenila mladim prevzemnikom kmetij 66 milijonov evrov. Prvi javni razpis iz tega paketa je bil pravkar zaključen. V okviru podpore za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov so na MKGP mladim gospodarjem odmerili 12 milijonov evrov.